Maduro kljub mednarodnim pritiskom prisegel za tretji mandat
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro, ki državo vodi od leta 2013, je v petek prisegel za tretji mandat. Dogodek je zaznamovan z dolgotrajnim volilnim sporom, mednarodnimi pozivi k njegovemu umiku in povečano nagrado ZDA za njegovo ujetje zaradi obtožb trgovine z mamili. Venezuelski volilni organi in vrhovno sodišče so na julijskih volitvah za zmagovalca razglasili Madura. Podrobni rezultati sicer še vedno niso bili objavljeni.
Opozicija trdi, da so seštevki volilnih skrinjic pokazali prepričljivo zmago njenega kandidata Edmunda Gonzaleza, ki ga kot izvoljenega predsednika priznavajo tudi ZDA in druge države. Mednarodni opazovalci so volitve označili za nedemokratične. Po spornih volitvah je Gonzalez septembra pobegnil v Španijo, njegova zaveznica Maria Corina Machado pa se je skrivala v Venezueli, kjer so pridržali več opozicijskih osebnosti in protestnikov.
Ostro odzivanje mednarodne skupnosti
Odhajajoča ameriška administracija je nagrado za informacije, ki bi vodile do Madurove aretacije, povečala na 25 milijonov dolarjev. Poleg tega so sankcije uvedli tudi proti notranjemu ministru Diosdadu Cabellu in obrambnemu ministru Vladimirju Padrinu, navaja Reuters. Vzporedno so sankcije proti venezuelskim uradnikom uvedle tudi Velika Britanija, Evropska unija in Kanada.
Madurova vlada je sankcije zavrnila kot “gospodarsko vojno”, ki naj bi bila namenjena destabilizaciji države. Med inavguracijskim govorom je Maduro obtožil odhajajočo ameriško administracijo maščevanja, ne da bi neposredno omenil sankcije. Poudaril je, da je Venezuela kljub mednarodnim pritiskom močna in napovedal ustanovitev komisije za ustavno reformo.
Notranji konflikti in represija
Edmund Gonzalez je med obiskom po Ameriki napovedal svoj povratek v Venezuelo, da bi prevzel predsedniški položaj. Madurova vlada je odgovorila z grožnjo po njegovi aretaciji in razpisala nagrado za informacije, ki bi vodile do njegovega prijetja. Represivni ukrepi so nadaljevali z aretacijami opozicijskih voditeljev, aktivistov in protestnikov.
Maria Corina Machado je bila po udeležbi na protivladnem protestu za kratek čas priprta. Vlada je incident označila za nepomemben, nevladne organizacije pa opozarjajo na vse večjo represijo. Foro Penal je poročal o 42 političnih pridržanjih v zadnjih dneh.
Gospodarska kriza in inflacija
Venezuelsko gospodarstvo se že leta spopada z globoko krizo, ki jo zaznamujeta trimestna inflacija in množično izseljevanje prebivalstva. Po uradnih podatkih naj bi gospodarstvo lani zraslo za 9 odstotkov. Številni prebivalci, vključno s podporniki opozicije pa so, izrazili zaskrbljenost zaradi nezanesljivih javnih storitev in pomanjkanja osnovnih dobrin.
Medtem ko se vlada osredotoča na ukrepe za stabilizacijo gospodarstva, so opozicijski protesti privedli do množičnih aretacij, pri čemer je bilo izpuščenih več kot 1500 pridržanih oseb. Kljub temu se opozicija sooča z intenzivnim pritiskom, saj Madurova vlada krepi nadzor nad politično situacijo v državi.
Na Madurovo prisego, ki je potekala v Caracasu, je prišlo več kot 2000 gostov iz 125 držav, med njimi kubanskega predsednika Miguela Diaz-Canela in ruskega predstavnika Vjačeslava Volodina. Vlada je ob tem za 72 ur zaprla meje z bližnjo Kolumbijo.
Portal24; Foto: Wikimedia/Tiskovna služba predsednika Ruske federacije