Macron in Bayrou sestavila novo vlado: Kaj čaka Francijo v letu 2025?
Macron in Bayrou sestavila novo vlado: Kaj čaka Francijo v letu 2025? uspelo tik pred prazniki sestaviti novo vlado, vendar se za novo ekipo najtežji del šele začenja, poroča AP. Politična nestabilnost, pritisk nacionalistične desnice in mednarodni konflikti so samo nekateri izzivi, s katerimi se bo Francija soočala v letu 2025.
Najbolj pereča naloga nove vlade je sprejetje proračuna za leto 2025. Finančni trgi, bonitetne agencije in Evropska komisija zahtevajo, da Francija zmanjša javnofinančni primanjkljaj in spoštuje pravila EU glede dolžniških omejitev. Francoski dolg, ki trenutno znaša 112 odstotkov bruto domačega proizvoda, je med najvišjimi v evroobmočju. Razmere še dodatno zaostrujejo rastoči stroški zadolževanja, ki ogrožajo stabilnost države in celotnega območja evra.
Dolg se je občutno povečal zaradi pandemije COVID-19, ko je francoska vlada podpirala podjetja in delavce ter subvencionirala cene energije, da bi omilila posledice ruskega napada na Ukrajino. Toda ukrepi, kot je zmanjšanje proračunske porabe za 60 milijard evrov in dvig davkov, so sprožili politične napetosti. Prejšnja vlada je padla prav zaradi nesoglasij med levico in desnico glede teh ukrepov.
Novi finančni minister Eric Lombard je ob prevzemu položaja opozoril na zahtevnost trenutnih razmer. “Bolj kot smo zadolženi, več dolg stane in bolj duši državo,” je poudaril. Vendar Lombard, ki nima velike politične prepoznavnosti, nosi breme visokih pričakovanj in nizke tolerance za napake.
Politična nestabilnost in vpliv Marine Le Pen
Nova vlada je že četrta, ki jo Francija sestavlja v zadnjem letu. Politična struktura je negotova, saj nobena stranka nima parlamentarne večine. Premier Bayrou je za oblikovanje nove koalicije potreboval podporo tako desnih kot levičarskih poslancev, kar pa ni pomirilo napetosti v parlamentu.
Marine Le Pen, voditeljica desne stranke National Rally, ostaja ključna politična igralka. Njena stranka je odigrala pomembno vlogo pri padcu prejšnje vlade z glasovanjem o nezaupnici, hkrati pa si prizadeva za večji vpliv v novi vladi. Vendar se Le Pen sooča z lastnimi težavami; obtožbe o nezakonitem financiranju stranke bi ji lahko preprečile kandidaturo na prihodnjih volitvah.
Levičarski poslanci so medtem razočarani nad manjšim vplivom v novi vladi in opozarjajo, da bodo napovedane proračunske spremembe najbolj prizadele delavski razred in mala podjetja. Možnost novega glasovanja o nezaupnici ostaja visoka, kar bi lahko ponovno povzročilo politični kaos.
Macron pod vse večjim pritiskom
Emmanuel Macron, ki je že večkrat izjavil, da namerava ostati na položaju do leta 2027, je soočen z naraščajočim pritiskom. Francoska ustava in politični sistem Pete republike sta zasnovana tako, da zagotavljata stabilnost, toda če nova vlada ne bo zdržala dolgo, bi lahko politična paraliza Macrona prisilila v predčasne volitve.
Macron se obenem sooča s kritikami zaradi počasnega ukrepanja pri obvladovanju dolžniške krize in reševanju drugih notranjih vprašanj. Njegova priljubljenost med volivci upada, kar krepi položaj njegovih političnih nasprotnikov, predvsem Le Pen.
Nova vlada bo morala obvladovati tudi številne druge izzive. Eden ključnih je zakon o priseljevanju, ki ga zagovarja desni notranji minister Bruno Retailleau. Medtem ko desnica poziva k zaostritvi zakonodaje, premier Bayrou poudarja, da bi morali najprej zagotoviti izvajanje obstoječih zakonov.
Vojaški izdatki so še eno občutljivo vprašanje, zlasti zaradi naraščajočih varnostnih groženj v Evropi in pritiskov ZDA, da Evropa poveča obrambne izdatke. Obrambni minister Sebastien Lecornu, ki je obdržal svoj položaj, se zavzema za nadaljnjo podporo Ukrajini in povečanje proizvodnje orožja.
Dodatno težavo predstavlja obnova francoskega čezmorskega ozemlja Mayotte, ki ga je opustošil ciklon. Na tisoče ljudi je brez strehe nad glavo, škoda pa še ni v celoti ocenjena. Poleg tega nemiri na Novi Kaledoniji ogrožajo stabilnost regije, kar bo pomemben preizkus za novo vlado.
Portal24; Foto: Pixabay/jackmac34