Leto 2024: Najtoplejše leto v zgodovini in opozorilo človeštvu
Podnebni strokovnjaki opozarjajo, da se svet vse bolj približuje kritični meji segrevanja 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo. Podatki Copernicus Climate Change Service (C3S) so pokazali, da je bilo leto 2024 najtoplejše leto doslej, hkrati pa prvo, ko je povprečna svetovna temperatura presegla mejo 1,5 °C. Čeprav so znanstveniki že predhodno predvidevali, da bo leto 2024 prelomno, so te napovedi zdaj potrjene z meritvami.
Od leta 2015 do 2024 so bila vsa leta med desetimi najtoplejšimi v zgodovini, kar potrjuje dolgoročni trend naraščanja globalnih temperatur. Poročilo Global Climate Highlights 2024 poudarja, da so lanske vremenske razmere presegale meje normalnega, saj so ekstremni vremenski dogodki vplivali na življenja milijonov ljudi po vsem svetu.
Pariški sporazum in nova realnost
Pariški sporazum je postavil mejo 1,5 °C kot ključno omejitev za preprečevanje najbolj uničujočih posledic podnebnih sprememb, navaja Euronews. Kljub temu je povprečna temperatura zadnjih dveh let že presegla to raven, kar povzroča skrb za prihodnost. Samantha Burgess, strateška vodja za podnebje pri Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi, je poudarila, da se svet hitro približuje prelomni točki.
Čeprav omejitev Pariškega sporazuma temelji na 20-letnem povprečju, trenutni podatki kažejo, da globalne temperature presegajo vse, kar so ljudje kadar koli doživeli. Diana Urge-Vorsatz, podpredsednica Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), je opozorila, da bi mejo 1,5 °C lahko presegli že v zgodnjih 2030-ih, če trenutni trendi ne bodo zajezeni.
Vremenski ekstremi in vpliv na ljudi
Leto 2024 je prineslo številne ekstremne vremenske dogodke, ki so ogrozili življenja in preživetje ljudi. V Evropi so poplave v Valenciji, neurje Boris in vročinski valovi na Sredozemlju povzročili smrt stotin ljudi. Na globalni ravni so bile zabeležene rekordne količine atmosferske vodne pare, kar je povzročilo obilne padavine na nekaterih območjih in hude suše drugod.
Povišane temperature oceanov so prispevale k nastanku tropskih ciklonov, ki so opustošili številna območja. Po podatkih Copernicus Atmosphere Monitoring Service (CAMS) je vsebnost toplote v oceanih dosegla rekordne vrednosti, kar je okrepilo vremenske pojave, kot so močni nalivi in dolgotrajne suše. Hkrati je sušno vreme ustvarilo pogoje za obsežne požare v naravi. Kanada, Bolivija in Venezuela so bile med najbolj prizadetimi državami.
Znanstvena razprava o pospeševanju segrevanja
Podnebni znanstveniki so razdeljeni glede tega, ali ekstremni vremenski dogodki iz zadnjih let kažejo na pospešeno globalno segrevanje. Diana Urge-Vorsatz opozarja, da zmanjšanje onesnaženja zraka, ki je prej odsevalo sončno sevanje, lahko razkrije resnični obseg globalnega segrevanja. Zmanjšanje nizke oblačnosti bi lahko dodatno prispevalo k povišanju temperatur.
Nekateri znanstveniki menijo, da trenutni podnebni modeli še vedno ustrezno pojasnjujejo opažene spremembe, vendar ostajajo vprašanja, ali gre za naravno variabilnost ali za nove pojave, ki jih znanost še ni razumela. Po njenem mnenju bodo šele prihodnja leta razkrila, ali gre za trajne spremembe ali začasen pojav.
Posledice za človeštvo
Visoke temperature so neposredno vplivale na zdravje ljudi, saj vročinski stres in povečana vlažnost zraka otežujeta termoregulacijo telesa. Po podatkih raziskav bi lahko smrtonosna kombinacija vročine in vlage do leta 2070 vplivala na 3,5 milijarde ljudi. Leta 2024 je bilo zabeleženih več dni z ekstremnim vročinskim stresom, kar pomeni neposredno tveganje za vročinske udare.
Poleg tega so podnebne spremembe že zdaj pripeljale do meja prilagajanja v mnogih delih sveta. Klimatske naprave, ki bi lahko olajšale ekstremno vročino, so za mnoge nedosegljive, kar dodatno izpostavlja ranljivost ljudi.
Ali je ukrepanje dovolj?
Kljub napredku na področju obnovljivih virov energije in zmanjšanja emisij fosilnih goriv, globalna potreba po energiji še vedno presega zmožnosti trajnostnih virov. Carlo Buontempo, direktor C3S, je poudaril, da je človeštvo odgovorno za svojo prihodnost, pri čemer so nujni hitri in odločni ukrepi za preprečevanje najhujših scenarijev.
Vse pogostejši ekstremni vremenski dogodki potrjujejo, da zgolj omejevanje segrevanja ni dovolj – prilagajanje realnostim podnebnih sprememb je postalo ključno. Evropski primeri poplav, vročinskih valov in suš kažejo, da moramo biti bolje pripravljeni na posledice, ki jih prinaša spremenjeno podnebje.