Kronanje kralja Karla III., slovesnost prežeta z vero, simboliko in razkošjem
Po vsem Združenem kraljestvu in po svetu se na ogled kronanja kralja Karla III. pripravlja več milijonov ljudi. Kronanje je več stoletij stara slovesnost, prežeta z vero, simboliko in razkošjem.
Kronanje bo v soboto v Westminstrski opatiji. Karel III. bo štirideseti monarh, ki bo kronan v tej cerkvi od leta 1066.
Dan razkošja, bo vključeval običaje, stare več kot tisoč let.
Procesija zapusti Buckinghamsko palačo ob 10.20 po lokalnem času (11.20 po srednjeevropskem času), gre skozi široko ulico The Mall, Trafalgar Square in se nato pomakne skozi Whitehall do parlamenta in Zahodnih vrat Westminstrske opatije.
V nasprotju s prejšnjim izročilom se bosta kralj Karel III. in kraljica soproga Camilla peljala v kočiji, izdelani leta 2012 za diamantni jubilej kraljice Elizabete. Kočija je opremljena s hidravličnimi amortizerji.
Pred opatijo naj bi procesija prispela malo pred 11. uro po lokalnem času. Kralj bo najverjetneje nosil vojaško uniformo namesto tradicionalnih hlač do kolen in svilenih nogavic, ki so jih ob tej priložnosti nosili njegovi predhodniki.
Na slovesnosti kronanja bo glasba, ki jo je osebno izbral Karel III. Posebej za to priložnost je bilo komponiranih dvanajst skladb, vključno z eno skladbe slavnega skladatelja Andrewa Lloyda Webra. V opatiji bodo predvajali grško pravoslavno glasbo v čast kraljevega očeta, princa Phillipa, sina grškega princa.
Med paži v Westminstrski opatiji bo Charlesov vnuk princ George in Camillinimi vnuki.
Združeno kraljestvo je edina evropska država, ki med kronanji še vedno uporablja regalije, simbole kraljeve časti, kot sta krona in žezlo.
Nekateri predmeti simbolizirajo različne vidike monarhove vladavine in odgovornosti.
Med slovesnostjo bodo kralju Karlu med drugim izročili kraljevo jabolko in dve žezli, s križem in golobom.
Priznanje in prisega
V opatijo bodo prvič povabljeni tudi predstavniki javnosti, da izkažejo svojo zvestobo kralju. Organizatorji so tisti del poimenovali “zbor milijonov”. V drugem odmiku od tradicije bodo pomembno vlogo na slovesnosti imele tudi pripadnice duhovščine in predstavniki drugih veroizpovedi.
Kralj Karel bo predstavljen “ljudstvu” kot del tradicije, ki sega v anglosaksonsko dobo. Stal bo ob 700 let starem kronskem stolu in obrnjen proti štirim stranem opatije, razglasili ga bodo za “nespornega kralja”. Nato bodo prisotni pozvani, da izkažejo svojo zvestobo in spoštovanje.
Množica bo vzklikala “Bog ohrani kralja”, med vsakim vzklikom pa bodo zadonela pihala.
Prestol za kronanje, znan tudi kot Edwardov prestol, velja za najstarejši kos pohištva v Združenem kraljestvu, ki je ohranil svoj prvotni namen. Na njem je bilo okronanih 26 monarhov.
V prestol je bil vdelan tako imenovani kamen usode, ki so ga po Edvardovi invaziji na Škotsko leta 1296 odnesli v London.
Kamen, starodavni simbol škotske monarhije, je bil leta 1996 vrnjen v Edinburgh, zdaj pa je začasno spet v Londonu za ceremonialno uporabo.
Canterburyjski nadškof bo po “ljudskem” priznanju opravil kronansko prisego. Kralja bo prosil za potrditev, da bo med svojim vladanjem spoštoval zakone in anglikansko cerkev. Kralj bo položil roko na evangelij in ga obljubil.
Charles bo nato prisegel, da je “zvest protestant”.
Maziljenje skrito očem
Nato bo slekel svojo svečano uniformo in samo v srajci sedel na kronanski prestol, kjer bo maziljen. Slednje bo poudarilo duhovni status suverena, ki je tudi poglavar anglikanske Cerkve.
Nadškof bo posebno olje iz zlate ampule v obliki orla vlil na žlico za kronanje. Kralja bodo mazilil tako, da mu bo na glavo, prsi in roke narisal križ.
Ampula je bila narejena za kronanje kralja Karla II. v 17. stoletju, vendar njegova oblika ustreza zgodnejši različici iz legende, v kateri se je svetemu Thomasu Becketu v 12. stoletju prikazala Devica Marija in mu dala zlatega orla, s katerim bodo maziljeni bodoči angleški kralji.
Žlica za kronanje je veliko starejša, ker je preživela namero Oliverja Cromwella, da uniči vse regalije.
Olje je pridelano iz oljk, obranih na Oljski gori v Jeruzalemu in je bilo posvečeno na posebnem obredu v baziliki Svetega groba.
Pred maziljenjem bodo okrog kraljevega stola postavili zaslon, da ga bodo skrili pred očmi, kar je trenutek, ki velja za najsvetejši del slovesnosti.
Cromwell je razpustil krono
Charles bo okronan s krono svetega Edvarda in jo bo dobesedno nosil šele takrat, ker je ob drugih priložnostih ne uporabljajo. Krona je poimenovana po veliko zgodnejši različici, narejeni za anglosaškega kralja in svetnika Edvarda Spovednika. To krono so uporabljali pri kronanjih od leta 1220, dokler je Cromwell ni razpustil.
Nova krona je bila izdelana za Karla II. ki je želel, da je podobna Eduardovemu, a bolj grandiozen.
Karel III. bo šele sedmi monarh, ki bo krono nosil po Karlu II., Jakobu II., Viljemu III., George V., George VI. in Elizabeta II. ki jo je nazadnje nosila ob svojem kronanju leta 1953.
Ko bo nadškof okronal kralja, bodo dve minuti zvonili opatijski zvonovi, zaigrala bodo trobila in po vsem kraljestvu bodo odjeknili častne salve.
Na koncu slovesnosti bo kralj sedel na prestol. Tam so ga lahko postavili celo nadškof, škofje in drugi predstavniki kraljestva.
Po tradiciji naj bi člani plemstva in kraljeve družine pokleknili pred kraljem, se mu poklonili in mu poljubili desnico. Za Karla III. to bo storil le njegov sin, princ William.
Prvič v zgodovini kronanj bo nadškof povabil ljudi v opatiji in tiste, ki slovesnost spremljajo doma, da prisežejo zvestobo kralju.
Organizatorji so ta del označili za “nov in pomemben trenutek v tradiciji kronanja.
Krona tudi za Camillo
Za Charlesom bo okronana tudi kraljica soproga Camilla, ki pa ji ne bo treba priseči.
Zanjo so pripravili krono kraljice Marije – prvotno narejeno za kronanje žene Georga V.
V sklepnem delu slovesnosti bosta kralj in kraljica prejela obhajilo, ki je glavni del krščanske cerkvene službe.
Spustili se bodo s svojih prestolov in vstopili v kapelo svetega Edvarda, ki se nahaja za glavnim oltarjem. Tam bo Charles slekel Edwardovo in si nadel cesarsko državno krono, ki jo na primer nosijo tudi ob odprtju letnega zasedanja parlamenta.
Nato se bodo pridružili procesiji, ki bo ob spremljavi državne himne zapustila opatijo. Kronani par se bo nato po isti poti vrnil v Buckinghamsko palačo, tokrat v 260 let stari zlati kočiji, ki so jo uporabljali ob vsakem kronanju od Viljema IV.
Za Charlesom in Camillo s starši naj bi se v kočiji peljali otroci princa Williama, George, Louis in Charlotte.
Pri varovanju dogodka bo sodelovalo več kot štiri tisoč pripadnikov britanske vojske. Na ministrstvu za obrambo so jo označili za največjo vojaško ceremonialno operacijo te generacije.
Buckinghamska palača je potrdila, da bosta Charles in Camilla nadaljevala tradicijo mahanja množici z balkona, kar je običaj od kronanja Edvarda VII. leta 1902.
vir Foto: Wikimedia