Križarji svobode in necenzurirana zloraba
Komunikacija je eden pomembnejših stebrov demokratične družbe. Tudi zato je pravica do svobodnega izražanja celo ustavna kategorija. Brez odprtega, spoštljivega in profesionalnega dialoga namreč demokratični procesi izgubljajo svoj smisel in učinkovitost. Preiskovalne komisije, ki so namenjene razjasnjevanju pomembnih vprašanj v javnem interesu in imajo v nekaterih vidikih celo elemente represivnega organa (npr. vpogled v javnosti nedostopne podatke o poslovanju ipd.), bi zato morale biti vzor tovrstne komunikacije.
Preiskovalka par excellence
Ta trenutek verjetno najbolj razvpita preiskovalna komisija v Državnem zboru je komisija, ki jo vodi Tamara Vonta. Gre za Preiskovalno komisijo DZ, ki se ukvarja z nezakonitim financiranjem političnih strank. Njen poln naziv je: ” Preiskovalna komisija o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v Državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine.”
Pred poslanko Vonta jo je vodila Mojca Pašek Šetinc, nekdanja poslanka Gibanja Svoboda, ki je bila izključena iz omenjene stranke in je z izključitvijo “izgubila” tudi vodenje omenjene komisije. Zanimivo je, da je v enem od javnih nastopov Mojca Pašek Šetinc potrdila javno skrivnost. Da je bila ta preiskovalna komisija ustanovljena za obračunavanje s političnimi nasprotniki oz. mediji, ki po prepričanju ideologov Svobode sodijo v strankarski milje SDS.
Eklatantna zloraba demokratičnega sistema
Da je zloraba sistema v primeru te preiskovalne komisije v nebo vpijoča dokazuje dejstvo, da je Državni zbor kot strokovnega sodelavca te komisije zaposlil kar novinarja portala Necenzurirano Tomaža Modica. On formalno “svetuje” poslanki Tamari Vonta. Za svoje delo uporablja javnosti nedostopne podatke o poslovanju političnih nasprotnikov (npr. podatki Finančne uprave RS), ki so hkrati tudi njegovi poslovni konkurenti. Vpogled v te podatke je očitno pomemben za politično medijski aktivizem (blatenje, insinuacije, konstrukti) v bližnji prihodnosti. Dejstvo, da je prav portal Necenzurirano medijski portal, ki bi dejansko moral biti eden od preiskovancev kaže, da imamo opravka s popolnim teatrom absurda in nepojmljivo zlorabo demokratičnih instrumentov za dosego totalitarnih ciljev aktualne oblasti.
Spoštljiv dialog ni znak šibkosti, temveč moči.
Najmanj, kar davkoplačevalci pričakujemo od takšnih komisij je, da so zgled profesionalnosti in seveda vzorne komunikacije. Profesionalnost se je poslovila s pregledovanjem tajnih podatkov medijske konkurence (npr. Nova24TV, Demokracija ali Požareport), ki po oceni Golobovega medijskega štaba ogrožajo Goloba, tranzicijsko levico in medijski stroj, katerega center predstavlja prav portal Necenzurirano.
Komunikacija predstavnikov Državnega zbora
Komunikacijski pristop predsednice komisije, ki vključuje odvzemanje besede, povišan ton, cinizem in celo žaljenje, pa odpira tudi številna vprašanja o profesionalnosti in primernosti vedenja v tako pomembnem institucionalnem okviru. Vodenje sej preiskovalne komisije zahteva več kot le razumevanje tematike. Terja tudi obvladovanje čustev in spoštovanje vseh sogovornikov, ne glede na osebne ali politične razlike. Komisije so prostor za razpravo in iskanje resnice, ne pa za konflikte in osebne obračune. Ko komunikacija postane orodje za dominacijo, ne pa za razumevanje, izgine možnost za konstruktivne rešitve. Sogovorniki, ki se znajdejo pod takim pritiskom, postanejo čustveno napeti, kar samo še dodatno onemogoča racionalno razpravo.
Opravka imamo z nepojmljivo zlorabo demokratičnih instrumentov za dosego totalitarnih ciljev aktualne oblasti.
Izguba kredibilnosti Gibanja Svoboda, Državnega zbora in Komisije DZ
Eden ključnih problemov takšnega vedenja je izguba kredibilnosti tako Preiskovalne komisije, kot tudi Državnega zbora, znotraj katerega deluje takšna komisija. Ko predsedujoči ne obvlada svoje komunikacije in se spušča na raven osebnih napadov, to neposredno škodi ugledu. Taka komunikacija ne vpliva le na posameznika, ki ga izvaja, temveč tudi na ugled celotne institucije. V javnosti se seveda pojavi vtis, da komisija ni namenjena iskanju resnice, temveč političnim obračunom. To je še posebej nevarno v času, ko ljudje že tako izgubljajo zaupanje v politične strukture in delovanje demokracije. Javnost, ki že tako pogosto dvomi v nepristranskost političnih institucij, tako izgublja še tisto malo zaupanja, ki ga ima v demokratične procese. Predsedujoča, v tem primeru Tamara Vonta, bi morala biti zgled profesionalnosti, ne pa simbol političnega pritiska in konfrontacije. Zdaj je ob vsem tem še tarča posmeha in komentarjev po medijih vseh političnih profilov.
Portal24; Foto: Polona Avanzo