Križarjenje z Golobom, brez doplačila pri ceni aranžmaja

Kdo pravi, da politiki ne znajo zabavati ljudi? Saj se še spomnite obljub o 30 dneh do specialista ali tisočev novih stanovanj za mlade, kajne? Ali pa obljub o depolitizaciji RTV s političnimi sredstvi? Zabavno, ni kaj. A tokrat ne govorim o tem.

Slovenski predsednik vlade, Robert Golob, si je za prvomajske praznike privoščil križarjenje s svojo drago. Zanimivo, ladja ni bila zaprtega tipa, s koktajli pod senčniki in dolgočasnimi večerjami v toaletah in s šampanjcem. Bila je le “navadna” križarka, sanje delavskega razreda iz predalčka: “enkrat v življenju”.

Ni skrivnost, da si Golob finančno lahko privošči malce več od povprečnega Jožeta iz sosednje ulice, saj so njegove nagrade nekako … kako bi rekli … milijonske. Medtem ko povprečni Andrej in Barbara razmišljata, ali bi si privoščila teden dni v Poreču ali v Piranu, si prvi mož Slovenije lahko brez težav plača VIP suito na turističnih križarkah po celem svetu, kaj šele v Mediteranu.

Družbo so premierju in njegovi spremljevalki delali izbrani slovenski komedijanti. In ne, niso bili oni tam zaradi njega, temveč obratno, on je bil tam zaradi njih. Včasih je vladar komedijante jemal s seboj, danes pa so v tem lepem novem slovenskem svetu očitno drugačni časi, saj komedijanti vzamejo s seboj … vladarja.

Mogoče pa je za vsem tem le nekaj nam neznanega? Mogoče premier zgolj išče navdih za naslednje politične poteze v bližini tistih, ki jih najbolj prizadene. Med ljudmi, ki upajo, da bodo njegove šale … ups, oprostite … politične odločitve zanje manj boleče. Manj, kot so boleče npr. tiste o preklicani mini davčni reformi Janševe vlade, ki bi nam vsem prihranila kakšnega jurčka evrov letno.

Dodana vrednost paketa na križarjenju

Nepozabno križarjenje s slovenskimi izbranimi komedijanti in predsednikom vlade, Robertom Golobom. Smeh in trač zagotovljena!

Ljudje so bili na križarki itak pozitivno presenečeni. Za ceno aranžmaja niso dobili le nastanitve, hrane ter zabavne predstave komedijantov. Za povrh so dobili še 24-urni vir tračarij, slovenskega premierja s svojo spremljevalko.

Lahko so npr. sedeli pri večerji in opazovali, kako parček potrpežljivo čaka na večerjo skupaj s petdeset drugimi pri sosednjih mizah. Lahko so si med seboj npr. šepetali in se hihitali, ko so z ležalnikov opazovali zaljubljenega premierja, ko po palubi nosi dve margariti, eno zase in eno za svojo drago. Kaj pa točaj s Filipinov ali natakarica iz Španije vesta, s kakšno zvezdo imata opravka.

Na palubi so ju lahko zaznali kot običajna, povprečna državljana. Njo v mikro kopalkah in njega v kratkih hlačah, havajski srajci in japonkah. Lahko so ju prepoznali kot par, ki jima občasne noči v Monacu in milijonske nagrade za preprodajo državne elektrike res ne pomenijo veliko. Kot dva, ki tako kot oni, želita vsaj za teden dni prebegniti na sončni dvor brezskrbnega življenja. Tja, od koder onadva pravzaprav prihajata. A nekaj pri tem obnašanju vseeno ne “štima”, bi dejali ljudje in pri tem prizanesljivo zavili z očmi. Na Balkanu imajo za takšne zmede celo zanimiv, nekoliko porogljiv izrek: Lahko gre vaščan iz vasi, vendar pa ga vas nikoli ne zapusti. (Orig.: Može seljak iz sela ali selo nikad iz seljaka.)

Priprava na nove volitve

Vse skupaj res zveni kot scenarij za politično satiro. Za zgodbo, kjer premier ne dela čudežev le v pisarni, temveč državljane pušča brez sape tudi na odprtem morju. Resnici na ljubo, vsaj stavkajoče zdravstvo je lahko brez skrbi, zbolel že ne bo. Saj vendar sonce in slana voda po njegovem pozdravita praktično vse.

Vsaj še en mandat za ladjo norcev brez sprememb

Vsaj še en mandat jima zato obvezno podelite. Če ste na zadnjih volitvah podelili mandat le njemu, pa dajte zdaj še enega obema. Ne bodite malenkostni! Imate vse, kar vam je obljubljal. Skandinavske davke, rusko svobodo govora in balkansko kulturo na vsakem koraku. Ne spreminjajte nečesa, kar deluje. Slovenija je ena tistih držav, kjer ljudje že desetletja računajo na spremembe tako, da ne spremenijo nič. Ko misliš, da nižje ne gre, ugotoviš, da gre. Tinin čas šele prihaja.

Edvard Kadič