Vlada Roberta Goloba pod pritiskom: Neizpolnjene obljube, težave naraščajo
Kritike na račun vlade Roberta Goloba se stopnjujejo, saj vladi na številnih področjih ne uspe izpolniti niti ključnih nalog. Vladi se očita predvsem nespretno ravnanje z reformami, izpolnjevanje političnih ambicij na račun državne administracije ter neuspešno upravljanje zdravstvenega sektorja.
Predsednik vlade predhodne vlade, Janez Janša, je izpostavil pomanjkljivosti trenutne vlade, pri čemer je opozoril na številne težave v državi, ki zaslužijo več pozornosti.
Kritično stanje v zdravstvu
Zdravstveni sektor se sooča s številnimi težavami. Minister za zdravje, Danijel Bešič Loredan, je odstopil, novi minister pa še vedno ni imenovan. Imenovanje je bilo sicer napovedano do konca septembra. Številni bolniki v Ljubljani čakajo na nujno pomoč, saj primanjkuje zdravnikov. Lani je prišlo do izbrisa 6 tisoč napotnic, mediji pa poročajo o nepojasnjenih izbrisih terminov vsak mesec. Razmere so bile še dodatno poslabšane z odločitvijo bivšega ministra, ki je ustavil energetsko obnovo UKC. Prav tako je bilo nekaj dni nedosegljivo telefonsko svetovanje za iskanje prostih družinskih zdravnikov, ko je bilo ponovno vzpostavljeno, pa so ljudem svetovali napačne informacije.
Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila tveganja za korupcijo pri javnem naročanju v bolnišnicah. Vlada je nato ukinila Urad za centralno evidenco cen in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki bo zdaj postalo obvezno.
Zaostala obnova po poplavah
Poleg zdravstva je vlada Roberta Goloba kritizirana tudi za počasno obnovo po poplavah. Levi politiki so sprva kritizirali desno usmerjene, ki so prišli pomagat, nato pa so se sami udeležili pomoči, vendar so obljube ostale neizpolnjene. Prebivalcem zaselka Struge v Občini Luče še vedno ni znano, ali se lahko vrnejo domov ali se morajo preseliti. Večina od 50 prebivalcev je še vedno razseljenih, obljubljena pomoč pa je odvisna od birokratskih ovir, ki jih vlada uporablja kot izgovor za počasno ukrepanje.
Povečanje migrantskih prehodov v Sloveniji po odstranitvi ograje
Od odstranitve ograje na hrvaško-slovenski meji, ki jo je izvedla nova vlada kljub opozorilom stroke, se je število ilegalnih prehodov slovenske meje drastično povečalo. Glede na podatke slovenske policije je bilo do konca avgusta obravnavanih 11.409 ilegalnih prehodov, kar je za 92,9 odstotka več kot v istem obdobju prejšnjega leta.
Policija opozarja na potencialne zlorabe azilnega sistema, a vlada doslej ni pokazala namena, da bi ta sistem prilagodila trenutnim razmeram. Avstrija je že začela s kontrolo svojih meja s Slovenijo, o podobnem ukrepanju razmišlja tudi Italija.
Kljub vedno večji zaskrbljenosti je v koaliciji stranka, ki zagovarja “svet brez mej”. V nekaterih slovenskih krajih, kot sta ljubljanski Vič in Logatec, so se pojavili fizični spopadi povezani z migranti. Prav tako je prišlo do več resnih incidentov, med drugim je bil na slovensko-hrvaški meji huje poškodovan policist v spopadu z afganistanskim migrantom, palestinski migrant pa je bil obtožen posilstva 79-letnice.
Opozorila se pojavljajo, da se migrantski pritisk šele povečuje in da Slovenija morda ni pripravljena na prihajajoči glavni val migrantov. Nedavno je bilo razkrito tudi o sestanku med slovenskimi uradniki in turškimi oblastmi glede potencialne trajne preselitve skupine sirskih in afganistanskih migrantov v Slovenijo.
Slovenija beleži visoko inflacijo v nasprotju s trendom v EU
Medtem ko Evropska unija beleži upad inflacijskih pritiskov, se Slovenija sooča z vztrajnim rastjo cen. Statistični urad je razkril, da je stopnja inflacije v Sloveniji septembra na letni ravni narasla za 1,3 odstotne točke na 7,5 odstotka, kar je precej nad povprečjem območja evra, kjer je inflacija septembra znašala 4,3 odstotka.
Poleg tega je Slovenija v septembru zabeležila višjo inflacijo kot večina članic evrskega območja. Višje stopnje inflacije so imeli le Slovaška in Hrvaška z 8,9 oziroma 7,3 odstotka. Večje države EU, kot so Nemčija, Francija in Italija, pa so beležile inflacijo okoli 5 odstotkov.
Opažen je tudi padec industrijske proizvodnje v Sloveniji in povečanje javnofinančnega primanjkljaja, kar kaže na morebitne težave v gospodarstvu. Kritike se usmerjajo predvsem na vladne odločitve, ki so po mnenju nekaterih pripeljale do trenutne ekonomske situacije.
Očitki na račun vlade ne obsegajo le ekonomskih zadev, ampak tudi druge aktualne težave, kot so poplavljena območja, zdravstvene čakalne vrste in vprašanje migracij, kar je privedlo do trditev, da je trenutna oblast zapostavila svoje prebivalce. Več poudarka je tudi na kritikah do vlade zaradi njenega odziva na omenjene težave, pri čemer nekateri napovedujejo padec njene priljubljenosti do konca leta.
vir Foto: Matija Sušnik DZ Portal24