Kralj Karel III. Commonwealth k priznanju boleče zgodovine suženjstva
Britanski kralj Karel III. je Commonwealth pozval, naj priznajo svojo bolečo zgodovino, še posebej v zvezi z vlogo države v čezatlantski trgovini s sužnji. Ob tem je poudaril pomen zavedanja zgodovinskih nepravičnosti, ki še vedno odmevajo v sedanjosti. Dogodek, se odvija na srečanju voditeljev vlad Commonwealtha (CHOGM), ki poteka na Samoi.
Kralj Karel je v govoru poudaril, da je priznanje zgodovinskih krivic ključno za sprejemanje pravih odločitev v prihodnosti, poroča Reuters. Povedal je: “Ko poslušam ljudi po vsej Commonwealthu, razumem, kako najbolj boleči vidiki naše preteklosti še naprej odmevajo.” Njegova izjava prihaja v času, ko se afriške in karibske države vse glasneje zavzemajo za odškodnine zaradi posledic suženjstva. Zahteve po plačilu odškodnin, ki so dolgotrajne, so v zadnjih letih dobile nov zagon, še posebej med Karibsko skupnostjo (CARICOM) in Afriško unijo.
Nasprotniki odškodnin trdijo, da sodobne države ne bi smele biti odgovorne za zgodovinske krivice. Zagovorniki pa medtem poudarjajo, da suženjstvo še vedno vpliva na današnje rasne neenakosti. Britanski premier Kier Starmer je v ponedeljek dejal, da bo Velika Britanija prisluhnila državam, ki si želijo razpravljati o vprašanju odškodnin. Starmer je hkrati izključil možnost opravičila za zgodovinsko vlogo države v trgovini s sužnji.
Zunanji minister Bahamov, Frederick Mitchell, je za BBC povedal, da osnutek sklepa vrha, ki naj bi bil objavljen v soboto, vključuje odstavke, ki pozivajo k razpravi o odškodninah. Reuters poroča, da so med letoma 1500 in 1800 evropski trgovci ugrabili vsaj 12,5 milijona Afričanov. Sužnji so bili prodani v suženjstvo in prisiljeni delati v nečloveških pogojih na plantažah v Ameriki. Kljub tem težkim zgodovinskim okoliščinam pa je generalna sekretarka Commonwealtha, baronica Patricia Scotland, izpostavila enotnost držav, ki so skupaj preživele to težko preteklost.
Portal24; Foto: Wikimedia/Dan Marsh