Osem mesecev po februarskih parlamentarnih volitvah se je Kosovo znašlo v najhujši institucionalni krizi po razglasitvi neodvisnosti. Premier Albin Kurti, vodja gibanja Samoopredelitev (Vetëvendosje), ki je na volitvah 9. februarja 2025 prejel približno 42 odstotkov glasov, ni uspel zagotoviti večine v 120-članskem parlamentu.
Na glasovanju v skupščini je Kurti prejel 56 glasov podpore, medtem ko je 52 poslancev glasovalo proti, štirje pa so se vzdržali. Tako je postal prvi zmagovalec volitev v zgodovini Kosova, ki mu ni uspelo oblikovati vlade. Ker njegova stranka razpolaga s 48 poslanci, bi za oblikovanje vlade potreboval najmanj 61 glasov.
Predsednik skupščine Dimal Basha je po neuspehu dejal, da „odgovornost zdaj prehaja na predsednico Vjoso Osmani“. V skladu z ustavo predsednica Kurtiju ne more ponovno podeliti mandata za sestavo vlade, kar pomeni, da država vstopa v novo fazo politične negotovosti, poroča Deutsche Welle.
Predsednica Vjosa Osmani, katere mandat poteče aprila 2026, je sporočila, da bo vse parlamentarne stranke pozvala k dogovoru, da bi preprečila popolno blokado delovanja institucij. Njen tiskovni predstavnik Bekim Kupina je povedal, da predsednica „išče način za zaščito interesov države in državljanov ter preprečitev finančne krize“.
Kot poroča Deutsche Welle, bi lahko nesprejetje državnega proračuna za leto 2026 vodilo v resne posledice za javni sektor. Civilnodružbene organizacije so Osmani opozorile, da bi brez proračuna lahko prišlo do zaostankov pri izplačilih plač učiteljem, zdravstvenemu osebju in javnim uslužbencem ter do zamud pri socialnih transferjih. V odprtem pismu so zapisale, da „finančna prihodnost države ne sme postati talec političnih sporov“.
Opozicija zavrača sodelovanje z Albinom Kurtijem
Opozicijske stranke (Demokratska stranka Kosova (PDK), Demokratska liga Kosova (LDK) in Alijansa za prihodnost Kosova (AAK)) so zavrnile možnost koalicije s Kurtijem. Vodja PDK Memli Krasniqi pa je dejal, da je „56 glasov dovolj, da se vidi konec ene politične iluzije, ki je državo stala izolacije in izgubljenega časa“, povzema Deutsche Welle.
Kurti prav tako zavrača sodelovanje s Srbsko listo, ki ima devet poslancev in tesne vezi z Beogradom. S tem se možnosti za oblikovanje vlade še dodatno zapletajo.
Po neuspehu pri glasovanju je Kurti napovedal možnost predčasnih volitev decembra letos. Če tudi te ne bodo prinesle jasne večine, bi lahko Kosovo v spomladi 2026 čakale nove volitve, hkrati pa bo parlament takrat odločal o tem, ali bo predsednici Osmanijevi podelil drugi mandat.
Ustavna kriza in zamrznjena sredstva EU
Politična blokada traja že od februarja, ko po volitvah parlament več mesecev ni bil konstituiran. Šele pred kratkim je bil izvoljen predsednik skupščine, a ne tudi podpredsednik iz vrst srbske manjšine, saj Srbska lista ne priznava izvolitve poslanca Nenada Rašića. Zadeva je zdaj v obravnavi na ustavnem sodišču.
Osem mesecev trajajoča kriza je ohromila tudi postopke ratifikacije finančnega mehanizma Evropske unije za zahodni Balkan – t. i. instrumenta za reforme in rast. Kosovo bi iz tega sklada lahko prejelo do 880 milijonov evrov, vendar sredstva zaradi blokade niso bila sproščena.
Po podatkih Svetovne banke se bo gospodarska rast na Zahodnem Balkanu v letu 2025 zmanjšala na 3 odstotke (s 3,6 odstotka leto prej), pri čemer se največji upad pričakuje prav v Srbiji in na Kosovu.
Odsotnost nove vlade otežuje tudi dialog s Srbijo, ki poteka pod okriljem Evropske unije. Čeprav je tehnična vlada v zadnjih mesecih sodelovala na več srečanjih s posebnim odposlancem EU Petrom Sørensenom, opozicijske stranke menijo, da „dogovori, sprejeti v tej fazi, nimajo pravne veljave“.
Naim Jakaj iz Kosovskega inštituta za pravosodje (IKD) opozarja, da trenutna vlada po ustavi nima več niti politične podpore niti legitimnosti za sprejemanje odločitev z dolgoročnimi posledicami. „Dialog s Srbijo zahteva polno institucionalno odgovornost, ki je tehnična vlada v sedanji obliki ne more zagotoviti,“ je dejal.
Foto: