Komisija DZ ne najde dokazov o političnem vplivu na aretacijo vohunov
Predsednik komisije Državnega zbora (DZ), Aleš Rezar, ki preiskuje politične pritiske na delo Policije, je po zaprtem zaslišanju direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joška Kadivnika, poudaril, da komisija ni našla dokazov ali indicev političnega vpliva na aretacijo domnevnih ruskih vohunov. Po poročanju TV Slovenija je Rezar v izjavi za javnost pojasnil, da so bili vsi politični akterji o aretaciji obveščeni šele po izvedeni akciji.
Komisija je ugotovila, da se pričanji direktorjev Sove in Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) ne razhajata, zato ju ne nameravajo soočiti, kljub temu pa se jim zdi pomembno, da Komisija DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) meni drugače. Rezar je izpostavil utemeljen sum, da so informacije iz pričanja nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava neupravičeno pricurljale do Knovsa, kar bi lahko predstavljalo tveganje za nacionalno varnost. Ta vidik bo predmet nadaljnjega preiskovanja.
Rezar meni, da je zadeva dokončno razčiščena
Rezar je tudi pojasnil, da sta bila Bobnar in Lindav obveščena o poročilu Sove glede aretacije devet mesecev pred njunima zaslišanjema pred preiskovalno komisijo, vendar nista podala nobenih pripomb, čeprav bi to lahko storila. To je privedlo do suma, da morda nista podajala resničnih podatkov. Kot dokaz sta Kadivnik in Muženič predložila določena gradiva, ki jih je komisija označila za interno tajne. Na tej točki Rezar meni, da je zadeva dokončno razčiščena, čeprav komisija še ni sprejela uradnih sklepov.
Ob tem je bilo pojasnjeno, da po izdaji sodne odredbe dejavnosti Sove niso več štele za del njene akcije, ampak so se nadaljevale v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi. Predsednik vlade je bil o tem obveščen pred prenosom informacij tožilstvu, po tem pa Sova ni več neposredno komunicirala s predsednikom vlade.
Za usklajevanje vseh aktivnosti in določanje datuma aretacij je bil odgovoren direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), Darko Muženič, s katerim je bilo vzpostavljeno tesno sodelovanje. Vse podrobnosti o sestankih in dogovorih lahko vodilni predstavnik agencije deli le na zaprtem delu seje.
Muženič: Političnih vplivov ni bilo
Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič je v zaprtem delu seje spregovoril o okoliščinah aretacije domnevnih ruskih vohunov, medtem ko je na odprtem delu poudaril, da v 20 letih njegovega delovanja na odločitve nikoli ni vplivala nobena vlada ali njen predstavnik. Zanikal je tudi vsakršne politične pritiske v zvezi z nedavno aretacijo.
Muženič je komentiral tudi domneve o želji predsednika vlade po kadrovskih spremembah v Policiji. Poudaril je, da kot direktor NPU-ja ni vpleten v takšne odločitve in omejitve samostojnosti NPU-ja, tudi pri vsakdanjih odločitvah, kot je nabava pisarniškega materiala, kar mora odobriti direktor uprave kriminalistične policije.
Glede kadrovske politike je Muženič zatrdil, da so vsi zaposleni na NPU-ju strokovnjaki, ki izpolnjujejo zakonske pogoje in delujejo zakonito ter pošteno. Na vprašanje o odnosu med njim, nekdanjim v. d.-jem generalnega direktorja policije Boštjanom Lindavom in nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar, je Muženič dejal, da posebnega odnosa ni bilo, izrazil pa je mešane občutke glede podpore Lindava NPU-ju.
Ob koncu odprtega dela zaslišanja je bila seja preiskovalne komisije zaprta za javnost, ne da bi bilo podano dodatno pojasnilo o nadaljnjih korakih ali zaključkih.
Soočenja zaslišanih ni bilo
Preiskovalna komisija Državnega zbora (DZ) je imela namen soočiti direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Kadivnika in direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Muženiča glede obtožb o domnevnem vplivanju premierja Roberta Goloba na aretacijo domnevnih ruskih vohunov. To pobudo so predlagali tudi člani komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), vendar je bilo soočenje odpovedano zaradi pomanjkanja prepisa magnetograma z zaslišanj pri Knovs.
V središču preiskave je bila tudi vloga nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega direktorja policije Boštjana Lindava, posebej pa je bila izpostavljena upravičenost vpogleda Kadivnika v njuni pričanji. Predsednik preiskovalne komisije Rezar je zakonodajnopravno službo DZ-ja zaprosil za mnenje o pravni podlagi za vpogled in morebitni prekoračitvi pooblastil njegovega predhodnika Mihe Lamuta. Zakonodajnopravna služba je ugotovila, da Lamut svojih pooblastil ni presegel.
Poleg tega je bilo zanimanje za ozadje vpogleda izraženo tudi s strani stranke NSi, ki je poleg pojasnila želela vedeti, ali je Kadivnik s tem vpogledom postal “okužen” oziroma neprimeren za nadaljnje pričanje.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Matija Sušnik/DZ