Kokosovo olje in zaprtje: Naravna rešitev za prebavne težave
Kokosovo olje, naravna maščoba iz mesa kokosovih orehov, je že dolgo prisotno v prehrani in tradicionalni medicini. V zadnjih letih pa je njegova priljubljenost v porastu, ne le zaradi vsestranskosti v kulinariki in kozmetiki, temveč tudi zaradi potencialnih zdravstvenih koristi. Ena izmed njih je pomoč pri lajšanju zaprtja. Po različnih raziskavah in pričevanjih lahko kokosovo olje deluje kot naravno sredstvo za izboljšanje prebave in spodbujanje rednega odvajanja blata. Spodaj je navedenih pet razlogov, zakaj vam lahko kokosovo olje pomaga pri zaprtju.
1. Srednjeverižne maščobne kisline (MCFA)
Kokosovo olje je bogato s srednjeverižnimi maščobnimi kislinami (MCFA), še posebej s kaprilno in lavrinsko kislino. Te maščobne kisline so lažje prebavljive kot dolge verige maščobnih kislin, ki jih najdemo v večini drugih olj. Po raziskavi objavljeni v Journal of Lipid Research (2015), MCFA prehajajo skozi jetra in se hitro pretvorijo v energijo. Zaradi tega pospešujejo prebavni proces in lahko preprečijo zastajanje blata v črevesju.
Poleg tega srednjeverižne maščobne kisline delujejo kot blago odvajalo, ki spodbuja gibanje črevesja. To je še posebej koristno za posameznike, ki trpijo zaradi počasne prebave in redkega odvajanja.
2. Spodbujanje presnove
Ena od lastnosti kokosovega olja je njegova sposobnost pospeševanja presnove. Po podatkih iz American Journal of Clinical Nutrition (2008) srednjeverižne maščobne kisline, prisotne v kokosovem olju, povečajo porabo energije v telesu in s tem spodbudijo celoten prebavni proces. Hitrejša presnova pogosto pomeni bolj učinkovito prebavljanje hrane, kar zmanjša tveganje za nastanek zaprtja.
Z uživanjem kokosovega olja se lahko pospeši presnovna aktivnost, kar omogoča hitrejšo in učinkovitejšo predelavo zaužitih hranil in preprečuje zastajanje blata.
3. Vlaženje in mehčanje blata
Kokosovo olje deluje kot naravni lubrikant, ki lahko pomaga zmehčati blato. Zaprtje je pogosto posledica pretrdega blata, ki ga je težko izločiti. Redno uživanje kokosovega olja pomaga navlažiti in mehčati blato, s čimer olajša njegovo prehajanje skozi črevesje.
Po mnenju nutricionistov lahko dodajanje majhne količine kokosovega olja v prehrano (približno ena žlica dnevno) pripomore k izboljšanju hidracije črevesja, kar pripomore k lažjemu odvajanju.
4. Protivnetne lastnosti
Kokosovo olje vsebuje močne protivnetne spojine, kot je lavrinska kislina. Te spojine lahko pomagajo zmanjšati vnetje v prebavilih, kar je pogosto povezano s kroničnim zaprtjem. Kronično vnetje v črevesju lahko oteži normalno prebavo in izločanje, zato so naravna protivnetna sredstva, kot je kokosovo olje, lahko v pomoč.
5. Podpora zdravi črevesni mikrobioti
Zdrava črevesna mikrobiota je ključna za pravilno prebavo. Kokosovo olje vsebuje kaprilno kislino, ki deluje protimikrobno in lahko pomaga uravnotežiti črevesno floro. Kokosovo olje lahko tudi pomaga zmanjšati škodljive bakterije in kvasovke v črevesju, kar spodbuja zdravje prebavil.
Zdrava mikrobiota je nujna za pravilno prebavo in redno odvajanje, zato lahko uživanje kokosovega olja podpira celosten prebavni proces in preprečuje nastanek zaprtja.
Kako uporabljati kokosovo olje za zaprtje
Nutricionisti priporočajo, da začnete z majhnimi količinami kokosovega olja, če ga uporabljate za lajšanje zaprtja. Ena žlica na dan, pomešana v topli vodi ali čaju, je lahko učinkovita. Poleg tega se kokosovo olje dobro vključi v različne jedi, od smoothijev do solatnih prelivov. Pomembno pa je, da pri uporabi olja ne pretiravate, saj lahko previsoke količine povzročijo drisko.
Kokosovo olje je lahko naravna in učinkovita rešitev za zaprtje, zahvaljujoč njegovim prebavnim lastnostim, sposobnosti mehčanja blata in podpiranju zdravega prebavnega sistema. Vendar pa je pri uživanju treba biti previden in ga uporabljati v zmernih količinah. Pred uvedbo novih živil v prehrano, še posebej pri kroničnih težavah, pa je vedno priporočljivo posvetovanje z zdravnikom.
Viri: Journal of Lipid Research (2015), American Journal of Clinical Nutrition (2008), Journal of Inflammation (2019), Journal of Nutritional Biochemistry (2017)
Portal24; Foto: Pixabay