Koalicija 38 držav korak bližje ustanovitvi sodišča za rusko agresijo

Koalicija 38 držav, med katerimi so vse članice Evropske unije, je napovedala “velik napredek” pri skupnem prizadevanju za ustanovitev posebnega sodišča, namenjenega pregonu ruskega vodstva zaradi zločina agresije nad Ukrajino. Po besedah visoke predstavnice Kaje Kallas “nihče iz Rusije in nihče iz ruskega vodstva ni nedotakljiv.”

Delo strokovnjakov in pravnikov se je doslej osredotočilo na oblikovanje pravnega statuta, ki bo podlaga za delovanje sodišča in določal njegovo pristojnost, navaja Euronews. Statut sicer še ni dokončan, vendar v koaliciji upajo, da bi ga lahko potrdili še pred koncem leta. Podrobnosti vsebine niso bile javno objavljene.

Evropski komisar za demokracijo, pravosodje in pravno državo Michael McGrath je poudaril, da je bil v tem procesu dosežen “zelo pomemben napredek” ter da v tej fazi “ni nepremostljivih ovir” za ustanovitev sodišča. Generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset je dodal, da bo institucija “pripravljena ukrepati”, ko bo mandat potrjen na politični ravni.

Pristojnosti in izzivi novega sodišča

Sodišče naj bi delovalo v okviru Sveta Evrope in bi bilo pristojno za pregon ruskih političnih in vojaških voditeljev, vključno s predsednikom Vladimirjem Putinom. Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je bil eden glavnih zagovornikov ustanovitve tega sodišča, saj meni, da je ključno za zagotavljanje odgovornosti za obsežno invazijo, ki jo je Putin ukazal skoraj pred tremi leti.

Medtem ko vojni zločini, zločini proti človečnosti in genocid obravnavajo posameznike, ki zagrešijo grozodejstva, se zločin agresije osredotoča na tiste, ki so v vodstvenih položajih in sprejemajo ključne odločitve o vojnih operacijah. Definicija tega zločina, ki jo določa Mednarodno kazensko sodišče (ICC), vključuje “načrtovanje, pripravo, začetek ali izvedbo dejanja agresije, ki po svoji naravi, resnosti in obsegu predstavlja očitno kršitev Ustanovne listine Združenih narodov.”

Ovire in pravni izzivi pri pregonu

Vendar pa obstajajo pravne ovire pri pregonu voditeljev držav, saj mednarodno pravo zagotavlja imuniteto predsednikom in drugim visokim uradnikom. Poleg tega Mednarodno kazensko sodišče sicer določa pristojnost nad zločini agresije v skladu s tako imenovanimi amandmaji iz Kampale, vendar to velja zgolj za države, ki so podpisnice Rimskega statuta. Rusija, podobno kot ZDA in Kitajska, ni med podpisnicami, kar omejuje neposredno pristojnost ICC nad ruskimi voditelji.

Zaradi teh omejitev sta Kijev in Bruselj preučila možnost ustanovitve ad hoc sodišča, ki bi imelo pristojnost pregona konkretnega primera ruske invazije v Ukrajini. Po mnenju Kaje Kallas je ključno, da se to sodišče ustanovi “preden se vojna konča”, saj “nekaznovani zločini samo spodbujajo nadaljnjo agresijo.”

Iryna Mudra, namestnica vodje urada Zelenskega, je prav tako pozdravila napredek pri oblikovanju pravnega statuta sodišča, ki ga je označila kot “velik preboj”. Po njenih besedah mora biti zagotovljeno, da nobena druga država ne bo postala žrtev podobne agresije v prihodnosti.

Nazadnje je bilo tovrstno sojenje za zločin agresije izvedeno v okviru nürnberških procesov po drugi svetovni vojni, kjer je bil zločin opredeljen kot “zločin proti miru.”

Portal24; Foto: Vecteezy