Kmetje skeptični do sprememb kmetijske zakonodaje
Kmetje izražajo zadržanost glede novega svežnja kmetijske zakonodaje, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Trajanje javne obravnave osnutkov šestih zakonov, čeprav podaljšano, se jim zdi prekratko, dodatno pa jih skrbijo podzakonski akti, ki še niso znani.
Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je pretekli teden predstavila osnutke zakonov in kot njihov ključni cilj izpostavila zagotavljanje varne hrane. Svet za kmetijstvo in podeželje, ki je posvetovalno telo ministrstva, je v ponedeljek predlagal umik zakonskega svežnja iz javne obravnave, vendar ministrica tega predloga ni podprla. Po poročanju MMC RTV SLO je bila javna obravnava podaljšana.
Namesto prvotnih 45 dni bodo osnutki zakonov o kmetijstvu, hrani ter varni hrani in krmi zdaj v javni obravnavi dva meseca. Obravnava osnutkov zakona o zdravju živali ter novel zakonov o kmetijskih zemljiščih in gozdovih pa bo trajala 45 dni namesto 30.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZS) Jože Podgoršek je poudaril: “Bilo bi zelo dobrodošlo, če bi ministrica spoštovala mnenje sveta, kajti v njem smo vsi ključni deležniki, ne samo nevladne organizacije, temveč tudi raziskovalne in šolske organizacije ter drugi.” Kot je dodal, bi morali imeti deležniki možnost aktivnega sodelovanja pri oblikovanju zakonodaje.
Nejasnosti pri podzakonskih aktih in analizah
Kmetje so po poročanju MMC RTV SLO zlasti zadržani do osnutka zakona o kmetijstvu, saj je večina končnih odločitev prepuščena podzakonskim aktom. Anton Medved iz Sindikata kmetov Slovenije opozarja: “Teh še nimamo, zato ne vemo, v katero smer se bodo zadeve odvijale, čeprav ministrstvo pravi, da so nekateri cilji plemeniti.” Pri Zvezi slovenske podeželske mladine neznane podzakonske akte dojemajo kot “bianco papir”.
Po poročanju MMC RTV SLO kmetje tudi izražajo nezadovoljstvo, ker niso dobili analiz, na katerih temeljijo predlagane spremembe. Mladi kmetje so zapisali: “Ne moremo sprejeti zakonov, ki neposredno vplivajo na kmeta, brez vsakršnih konkretnih podatkov in analiz ter predvidenih posledic učinkov.” Medved pa dodaja: “Nismo dobili analiz, podzakonskih aktov, zato ne vemo, kaj prinašajo. Bojimo se, da nam bodo tu kaj podtaknili in nas peljali žejne preko potoka.”
Prekratka javna obravnava
V Zvezi slovenske podeželske mladine in Sindikatu kmetov Slovenije menijo, da je podaljšana javna obravnava še vedno prekratka. “Želimo sodelovati v razpravah, a v tako kratkem obdobju ne moremo kvalitetno pregledati osnutkov,” opozarja Medved.
Podgoršek meni, da bi morala obravnava osnutkov zakona o kmetijstvu, o hrani ter o varni hrani in krmi trajati 90 dni, da bi lahko vsi deležniki zakonodajo temeljito preučili. Po poročanju MMC RTV SLO so tudi v Zvezi slovenske podeželske mladine kritični do hitrega sprejemanja zakonov, saj menijo, da bi nepremišljene spremembe lahko negativno vplivale na prehransko varnost Slovenije.
“Če naši izvoljeni poslanci v DZ in ostale pristojne institucije zakone potrdijo, z zavedanjem, da je 45 oz. 60 dni nedopustno prekratek čas za tako pomembne zakone, nam bo jasno, da si želijo samo ‘elektroprofita’ in hrane iz daljnih dežel,” so v odzivu zapisali v Zvezi slovenske podeželske mladine.
Sporen prenos kmetijskega svetovanja
Največ pozornosti v javnosti je doslej pritegnil predlog prenosa javne službe kmetijskega svetovanja izpod okrilja KGZS na novoustanovljeno upravo za svetovanje in razvoj kmetijstva v okviru ministrstva. Po poročanju MMC RTV SLO temu nasprotujejo tudi v Slovenski kmečki zvezi (SKZ) pri SLS-u.
Prepričani so, da gre za politično odločitev, ki bo oslabila neodvisnost svetovanja kmetom. “Zbornica na ta način ne bo več v službi kmeta, ampak bo postala podrejena politiki, ki je ne bo usmerjala strokovno, ampak politično. To je slabo za kmetovanje, pridelavo hrane in zagotavljanje prehranske varnosti,” opozarjajo v SKZ.
Po poročanju MMC RTV SLO bo zakonodajni postopek kljub pomislekom kmetov nadaljevan, pri čemer ministrstvo vztraja, da so spremembe nujne. Kmetje pa želijo več časa za analizo in sodelovanje pri oblikovanju novih zakonov, ki bodo dolgoročno vplivali na slovensko kmetijstvo.
Portal24; Foto: Pexels