V maju 2025 je Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov predsedovala Grčija, ki je organizirala razpravo o pomorski varnosti, vodil pa jo je grški predsednik vlade. Slovenija je sodelovala na več ključnih zasedanjih, kjer je poudarila spoštovanje mednarodnega prava in zaščito civilistov v oboroženih spopadih.
Na odprti razpravi o zaščiti civilistov v oboroženih spopadih je Varnostni svet nagovorila državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve dr. Melita Gabrič.
“Oboroženi spopadi ne le vplivajo na civiliste, ampak prav ti v vojnah najbolj trpijo, pri čemer so posebno zaskrbljujoče razmere v Gazi, Sudanu, Ukrajini in Mjanmaru,” je izpostavila.
Ob tem je izrazila “globoko zaskrbljenost zaradi stiske žensk in skupin v ranljivih situacijah, vključno z otroki in starejšimi.” Slovenija je poudarila pomembnost obravnavanja pogrešanih oseb kot temelja za spravo, trajni mir in stabilnost ter pozvala k implementaciji resolucije 2474.
Državna sekretarka se je udeležila tudi srečanja, ki ga je Slovenija organizirala v sodelovanju z Alžirijo, Panamo, Sierro Leone in Globalnim zavezništvom za zaščito vode v oboroženih spopadih, so nanizali na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
“Škoda na storitvah oskrbe z vodo in sanitarijami ena najhujših in pogosto spregledanih posledic vojne,” je opozorila dr. Gabrič, pri čemer je ob sklicevanju na poročilo generalnega sekretarja ZN o zaščiti civilistov iz leta 2024 izpostavila “dokumentirane napade na vodno infrastrukturo v Gazi, Sudanu, Libanonu in Siriji.”
Humanitarne razmere v Gazi in Ukrajini
Pet evropskih članic Varnostnega sveta, vključno s Slovenijo, je sklicalo brifing o humanitarnih razmerah in zaščiti humanitarnih delavcev v Gazi. “Dvema milijonoma civilistov na celotnem območju Gaze grozi huda lakota,” je opozorila humanitarna skupnost, Slovenija pa je zaprosila za nujno poročilo o lakoti in podhranjenosti.
Ob rednem brifingu o situaciji v Gazi je Slovenija poudarila “nujnost dostopa humanitarne pomoči” ter pozvala k zaščiti humanitarnih delavcev in odgovornosti za pretekle incidente. Konec meseca je Slovenija sklicala zasedanje o Ukrajini z namenom “obsodbe množičnih napadov in odziva k brezpogojni prekinitvi ognja,” pri čemer je izpostavila, da “Ukrajina in Evropa potrebujeta mir in ne vojne.”
Regionalna vprašanja in resolucije
Slovenija je na srečanju o Jemnu pozvala k zaščiti civilistov in nadaljevanju razprav o prekinitvi ognja, pri čemer je poudarila, da je “vsaka deeskalacija korak v pravo smer.” Na zasedanju o Siriji je pozdravila sodelovanje z Združenimi narodi in pozvala k “trajnemu sodelovanju, mirni in vključujoči tranziciji, takojšnjemu prenehanju nasilja po vsej Siriji in spoštovanju pravic vseh Sircev.”
V zvezi z Bosno in Hercegovino je Slovenija obsodila ravnanja vodstva Republike Srbske, zlasti “vzpostavljanje vzporednih pravnih in institucionalnih okvirjev,” ter podprla delovanje Urada visokega predstavnika in operacijo EUFOR Althea.
Varnostni svet je obravnaval situacijo v Kašmirju po terorističnem napadu v aprilu, kjer je Slovenija obsodila napad, pozvala k deeskalaciji in pozdravila pobudo za mediacijo.
Na zasedanju o DLRK je izrazila zaskrbljenost zaradi jedrskega programa Severne Koreje in njenega vojaškega sodelovanja z Rusijo. V maju so bile sprejete resolucije o podaljšanju mandata misije OZN v Južnem Sudanu (UNMISS), operacije IRINI in sankcijskega režima v Južnem Sudanu.
Miha D. Kovač
Foto: OZN /Gov.si