[IUS-INFO] – Ustavno sodišče Republike Slovenije se je v zadnjem času soočilo z odločitvijo glede sklepa Državnega zbora o priznanju Palestine. Sodnik Ustavnega sodišča, prof. dr. dr. Klemen Jaklič, v svoji kolumni na portalu IUS-INFO izpostavlja pomen te odločitve in poudarja dve ključni vprašanji, ki sta po njegovem mnenju pomembni za slovensko pravniško skupnost in razvoj pravne države.
Prof. Jaklič poudarja, da je bistvo pravne države v tem, da je politična volja podrejena vnaprej predpisanemu pravu, in ne obratno. V nasprotnem primeru, kot je dejal, država preneha biti pravna država. Jaklič izpostavi primer, ko je koalicijska večina v Državnem zboru zavestno odločila ignorirati določbe Poslovnika, ki zahtevajo, da se predlog posvetovalnega referenduma uvrsti na dnevni red seje Državnega zbora, če je bil vložen najkasneje 30 dni pred takšno sejo.
Jaklič ob tem poudarja: “Bistvo pravne države je v tem, da je to država, v kateri je politična volja podrejena vnaprej predpisanemu pravu, in ne obratno. Ne vlada več volja kralja, kot je veljalo nekoč, ampak celo nad slednjo, kot nad vsako drugo obliko politične oblasti, v pravni državi vlada vnaprej predpisano pravo.” Izjava poudarja pomen, da so tudi politične preference omejene z zakonodajo in pravnim redom, ki ga je treba spoštovati.
Ustavno sodišče kot institucija naj bi po mnenju Jakliča izvajalo globoko in strokovno izmenjavo pravnih argumentov, ki so ključnega pomena za ohranjanje legitimnosti in nepristranskosti odločitev. Jaklič izpostavlja, da bi ustavno sodišče moralo biti branik pravne države. Če bi sodišče delovalo zgolj kot instrument politične volje, bi njegova vloga v demokratičnem sistemu izgubila smisel in legitimnost.
Sodnik Jaklič opozarja na nevarnost, da bi ustavno sodišče postalo pasivno ob političnih kršitvah pravne države. V svojem komentarju poudarja, da je bilo ustavno sodišče že v preteklosti soočeno s primeri, ko so politični akterji zavestno kršili zakonodajo, kar je ogrozilo delovanje pravne države. Tak primer je bil obravnavan maja 2024, ko je Ustavno sodišče odločalo o zavestni kršitvi poslovnika Državnega zbora glede vprašanja referenduma o gojenju konoplje.
Jaklič posebej izpostavlja, da mora ustavno sodišče v primerih zavestnih kršitev pravne države nemudoma ukrepati, da prepreči nadaljnje kršitve in zlorabe pravne oblasti. Če ustavno sodišče v takšnih primerih ne ukrepa, dopušča uničenje pravne države. V tem kontekstu poudarja pomen preteklosti, kot je omejitev kraljeve oblasti z ustanovitvijo pravne države skozi dokumente, kot je Magna Carta.
“Če v instituciji ustavnega sodišča torej prevlada volja političnih preferenc oziroma »argument« volje, nemara celo molk, argumentativno soočanje z nasprotnimi pravnodoktrinarnimi argumenti pa izostane, to ni institucija ustavnosodne kontrole, kakršno predpostavlja ustroj demokratične države.” svari Jaklič.
Jaklič sklene, da mora ustavno sodišče odločno varovati načela pravne države in da je njegovo poslanstvo zaščititi državljane pred političnimi zlorabami. V kolumni jasno izraža potrebo po tem, da ustavno sodišče zavzame jasno stališče, tudi ko gre za politično nepriljubljene odločitve. Ustavna sodišča imajo dolžnost, da se ne uklanjajo političnim pritiskom, temveč da ohranijo svojo neodvisnost in varujejo pravni red, ki je temelj demokracije.
Prof. Jaklič svari pred posledicami, ki bi jih lahko prineslo ignoriranje ustavnih načel, in zaključuje, da mora biti pravna država temelj vsake demokratične družbe, kar je tudi vloga ustavnega sodišča v njej.
Prispevek je bil prvotno objavljen na IUS-INFO, z opombo, da članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.