Kje po podatkih Evrostata Evropejci največ varčujejo?
Leta 2022 so evropska gospodinjstva po zadnjih podatkih prihranila 1/8 svojega dohodka in v kateri državi ljudje največ varčujejo? Varčevati ali ne varčevati, to je vprašanje. Po zadnjih podatkih Eurostata, statističnega urada EU, so se Evropejci lani odločili prihraniti 1/8 svojega dohodka.
Leta 2022 so gospodinjstva v EU v povprečju privarčevala 12,7 odstotka svojega razpoložljivega dohodka, medtem ko je bila stopnja za območje evra višja, in sicer 13,7 odstotka
Razpoložljivi dohodek gospodinjstev je tisto, kar imajo gospodinjstva na voljo za porabo in varčevanje po davkih in transferjih, kot jih opredeljuje Eurostat.
“Če gospodinjstva zaslužijo 100 evrov, porabijo 87,30 evra in jim ostane 12,70 evra za porabo,” je pojasnil glavni ekonomist pri Astères Sylvain Bersinger. “Gre za normalno številko. Večina držav v EU ima stopnjo varčevanja gospodinjstev med 10 in 15 odstotki,” je dodal.
Veliko višja številka kot v Združenih državah, kjer so prebivalci septembra 2023 prihranili le 3,4 odstotka svojega dohodka, poroča Statista.
Nemčija je evropski prvak
V EU je Nemčija dosegla najvišjo stopničko z najvišjo bruto stopnjo varčevanja (19,91), Nizozemska si je prislužila srebrno medaljo (19,44), Luksemburg pa bronasto (18,14).
Dve državi sta v rdečem, z negativno stopnjo varčevanja: porabita več, kot zaslužita. Tisti, ki jih zaslužijo, ne zadoščajo za financiranje njihove potrošnje, zato se zadolžijo ali uporabijo prihranke, ki so jih nabrali v preteklosti. Ti dve državi sta Poljska in Grčija.
Vendar evropskih gospodinjstev ni mogoče strniti v en profil. V Evropi obstajajo velike razlike v varčevalnem vedenju, “tako kot med družinami,” je pojasnil Luigi Guiso, raziskovalec pri Centru za ekonomske in politične raziskave (CEPR). “So nekateri, ki porabijo vse, in tisti, ki prihranijo velik del svojega dohodka, vendar je težko razumeti, zakaj.”
Stopnje varčevanja se med državami zelo razlikujejo, tako kot med družinami
Luigi Guiso, znanstveni sodelavec Centra za ekonomske raziskave, pravi, da je premoženje eden od dejavnikov, ki pojasnjujejo sistematične razlike v stopnjah varčevanja gospodinjstev. “Vidimo, da se države z nižjimi ravnmi dohodka trudijo zadovoljiti svoje potrebe in zato lahko prihranijo zelo malo,” je opazil glavni ekonomist pri Astèresu Bersinger.
Tako je tudi v Grčiji, ki je doživela velike gospodarske težave in je uvedla vrsto varčevalnih ukrepov, ki zmanjšujejo razpoložljivi dohodek gospodinjstev.
“Negativna stopnja varčevanja kaže, da Grki še niso izšli iz krize. Po drugi strani pa so države z največ varčevanja ponavadi bogatejše,” je opozoril Bersinger.
Nekateri strokovnjaki opozarjajo na kulturne razlike v varčevalnih navadah. Po podatkih OECD so Nemci v zadnjih dveh desetletjih dosledno privarčevali več kot 8 odstotkov svojega razpoložljivega dohodka. Luigi Guiso najde meje te razlage. “Razlik med Nemčijo in Grčijo ni, ker Grki radi zapravijo vse, Nemci pa ne. Nemške stopnje varčevanja so bile pred 20 leti nizke.”
Na stopnjo varčevanja v državi vplivajo številne ekonomske spremenljivke, na primer demografska struktura države. “Mladi ponavadi varčujejo več kot upokojenci, ki imajo nižji dohodek,” je pojasnil Guiso.
Vrnitev na raven pred pandemijo
Evropejci so leta 2022 varčevali manj kot leta 2021 (16,4 %), je še razkril Eurostat, kar je omogočilo nadaljnjo rast potrošnje gospodinjstev, pri čemer se je stopnja gospodinjstev vrnila na raven pred pandemijo.
“Odraža željo po vrnitvi v normalno življenje pred COVID-om,” je komentirala Helene Baudchon, ekonomistka pri BNP Paribas.
Med pandemijo je bila potrošnja gospodinjstev Evropejcev začasno ustavljena, medtem ko se je njihov dohodek na splošno ohranil. To je povzročilo nenormalen skok stopnje varčev