Kitajsko povpraševanje in možnost premirja v Gazi znižujeta cene nafte
Prejšnji teden so svetovni naftni trgi zaradi manjšega kitajskega povpraševanja in pričakovanj o morebitnem dogovoru o prekinitvi ognja v Gazi, ki bi lahko zmanjšal napetosti na Bližnjem vzhodu in spremljajoče skrbi glede dobave doživeli močan padec.
Na londonski borzi se je cena soda brenta znižala za več kot odstotek, na 81,13 dolarja. Na ameriškem trgu se je cena soda nafte WTI znižala za več kot tri odstotke, na 77,16 dolarja.
Kljub podatku o rasti ameriškega gospodarstva v drugem četrtletju za 2,8 odstotka na letni ravni, ki je sprva podpirala rast cen na naftnih trgih, je znova prevladala skrb glede povpraševanja v Kitajskem, drugem največjem gospodarstvu na svetu. Najnovejši podatki kažejo, da se je skupni kitajski uvoz kurilnega olja v prvi polovici leta 2024 zmanjšal za 11 odstotkov. Presenetljivo znižanje obrestne mere na Kitajskem je vzbudilo zaskrbljenost, da se Peking bori za oživitev gospodarstva.
“Kitajsko povpraševanje slabi, s tem pa padajo tudi cene surove nafte,” je dejal Bob Yawger, direktor energetskih terminskih pogodb pri Mizuho v New Yorku. Dodal je, da kitajskemu gospodarstvu grozi vstop v deflacijski cikel, kjer bodo cene padle zaradi slabitve povpraševanja. “In to je približno najslabši možni scenarij za državo, ki je največja uvoznica surove nafte na planetu,” je še povedal.
Medtem naj bi oslabelo tudi povpraševanje največje porabnice nafte na svetu, ZDA. Ameriške rafinerije se namreč pripravljajo na zmanjšanje proizvodnje, ker se poletna vozna sezona bliža koncu v začetku septembra. Druga največja ameriška rafinerija Valero Energy je sporočila, da bo njenih 14 rafinerij v tretjem četrtletju delovalo z 92 odstotki skupne zmogljivosti, v drugem pa s 94 odstotki zmogljivosti.
[Vir: Hina]; Portal24; Foto: Pixabay