Kitajska lunarna misija Chang’e-6: Znanstveni uspeh in val dezinformacij

Peking je pred dvema tednoma proslavil uspešen povratek sonde Chang’e-6, ki je na Zemljo prinesla prve zgodovinske vzorce z ‘temne strani’ Lune. Ta znanstveni podvig poudarja ambicije Kitajske v vesoljskem sektorju, hkrati pa odpira novo poglavje v ostri tekmi z Združenimi državami Amerike. Ob tem dosežku se je na kitajskih družbenih omrežjih pojavila poplava dezinformacij, ki cilja na ameriško vesoljsko zgodovino in njeno verodostojnost.

Znanstveni uspeh Chang’e-6

Misija Chang’e-6 predstavlja enega največjih kitajskih vesoljskih dosežkov doslej. Kitajski znanstveniki so po vrnitvi sonde na Zemljo ponosno predstavili vzorce, zbrane z neosvetljene strani Lune, kar je bil pionirski podvig v zgodovini raziskovanja vesolja. Vendar je ta dosežek prinesel tudi neželene posledice v obliki teorij zarote in dezinformacij, ki so ponovno oživele dolgo pozabljene dvome o ameriških lunarnih misijah Apollo.

Digitalna preiskovalna enota AFP je analizirala številne objave na kitajskih družbenih omrežjih, ki izpodbijajo avtentičnost misije Apollo 11 iz leta 1969, ko je prvi človek stopil na Luno. Ena od najbolj odmevnih dezinformacij se nanaša na fotografijo ameriške zastave, ki naj bi na Luni ‘lebdel’ v vetru. NASA je že dolgo nazaj pojasnila, da so uporabili vodoravno podporno palico, da bi zastava ostala v ravnini, a ta razlaga ni prepričala skeptikov.

Raziskovalci, kot je Saadia M. Pekkanen z Univerze v Washingtonu, opozarjajo, da tovrstne dezinformacije lahko spodbudijo protiameriško razpoloženje na Kitajskem, ki želi prevzeti vodilno vlogo v vesoljskem sektorju pred ZDA. Fotografije kitajske zastave na Lunini površini, ki jih je objavila nacionalna vesoljska agencija, so bile predmet primerjav in dodatnih teorij zarote, ki trdijo, da so bile fotografije zrežirane.

Protiameriška čustva in kampanja dezinformacij

Objave na kitajskem družbenem omrežju Weibo so sprožile plaz komentarjev, potem ko je priljubljen uporabnik z več kot 13 milijoni sledilcev trdil, da fotografije dokazujejo, da “Američani niso pristali na Luni.” Takšne izjave so spodbudile širjenje dezinformacij, kot je na primer fotografija članov nemške glasbene skupine Rammstein, oblečenih v astronavtske uniforme brez čelad, s sarkastičnim napisom: “Zdaj verjamete, da je bil ameriški pristanek na Luni resničen?”

Čeprav AFP ni mogel ugotoviti, ali so kitajske oblasti sodelovale pri širjenju teh lažnih informacij, hitrost, s katero so se razširile po nadzorovanih družbenih medijih, vzbuja sume. Isaac Stone Fish, direktor Strategy Risks, pojasnjuje, da Peking včasih dovoli širjenje protiameriških čustev in lažnih informacij, da bi ublažil notranje napetosti in oblikoval javno mnenje.

V zadnjih treh desetletjih je Kitajska močno vlagala v svoje vesoljske programe, da bi dohitela ameriške, ruske in evropske tekmece. Azijski velikan načrtuje prvo misijo s posadko na Luno do leta 2030 in gradnjo lunarne baze. Washington pa načrtuje vrnitev astronavtov na Luno do leta 2026 z misijo Artemis 3.

[Vir: Hina]; Portal24; Foto: