Kdo bo tisti, ki bo po Novem letu podrl Tino?

V Ljubljani so zasijale praznične lučke. Prešernov trg letos krasi kar 20 metrov visoka smreka, ki so jo poimenovali Tina. Da je poimenovana tako, kot je ime spremljevalki Roberta Goloba, Tini Gaber, je po svoje prav zabavno. Seveda se ob tem sprašujem, komu je kaj takšnega padlo na misel. Mogoče zdaj gozdarska in naravovarstvena stroka pokata tudi od veselja in ponosa, če že ne samo od smeha?

Smreka Vegeta

Si predstavljate, da bi tej isti smreki dali ime npr. Vegeta? Kakšno navdušenje bi to sprožilo šele v gastronomski skupnosti? Mogoče bi kulinarični strokovnjaki organizacije Michelin kar tako za gratis pripeli še eno božično zvezdico Sloveniji, za povrh? Seveda bi jo morali prej dobro preiskusiti in to tako, da bi ne izbruhnil mednarodni škandal. Vegeto mislim, ki izvira iz Hrvaške, da ne bo pomote.

Višina in iglice

Prva stvar, ki jo opaziš pri smreki Tini, je njena bujnost in višina. Očitno ne pozna kompromisov. Verjetno je v nekem trenutku celo samo sebe prehitela, zdaj pa se zato druga drevesa v njeni družbi počutijo manjvredna. In potem je tu še njena bujnost, ovita v te presnete iglice. Majhne, ostre in neprijetne. Vsepovsod jih je dovolj, ko se začne otresati. Nič čudnega, da so se odgovorni odločili prav za to drevo. Iglice te vedno znova opozorijo, da je zaradi njih življenje lahko boleče za vse naokoli, le za Tino ne.

Vonj

Vonj smreke Tine je kot umetnost. Pušča trajen odtis na vsakomur, ki ima privilegij, da ga izkusi. Res pa je, da ni vsakdo nad njim tudi navdušen. A kdo bi si mislil, da je vonj Tine tako nepozaben? Človek, ki pride v stik z njim, ga nosi s seboj še dolgo zatem, ko zapusti slovenski gozd. Nebrzdano se namreč širi in zajeda v vse pore življenja, od blatnih kravjih pašnikov na podeželju, do urbanega okolja z nutrijami po nabrežjih rek. Podobno, kot vonj po sveže praženi čebuli po naselju, ob osmih zjutraj.

Družabnost

Seveda ne smemo pozabiti na njeno vlogo v družbi. V gozdu je Tina, stoječa visoko nad drugimi drevesi, kot nekakšen drevesni supermodel. Tudi, če se ne trudi biti v središču pozornosti, ji to uspeva. Ima tisti čarobni dotik in svetovljanski videz, ki pritegne poglede vseh okoli sebe. Zato je zdaj postavljena v samem centru Ljubljane. Na Prešernov trg, kjer stoji tudi hiša farmacevtk, med znamenite spermije in drugo okrasno simboliko rojstva in spremljajoče spolnosti Ljubljane v božičnem času. S tem se očitno, v najlepšem mestu na svetu, vse začne in konča zadnje desetletje in še dlje. 

Kdo jo bo podrl?