Kardinal Pietro Parolin je vodilni kandidat za naslednika papeža Frančiška
Po smrti papeža Frančiška 21. aprila 2025 se katoliška cerkev pripravlja na zgodovinski konklave, na katerem bo izvolila svojega naslednjega voditelja. Med 135 kardinali, ki imajo pravico glasovati, se je kardinal Pietro Parolin, nekdanji vatikanski državni tajnik, po mnenju vatikanskih opazovalcev, stavnic in nedavnih poročil, izkazal za vodilnega kandidata za naslednika pokojnega papeža.
Kardinal Parolin, rojen v Schiavonu v Italiji, ima pri svojih 70 letih bogate izkušnje. Od leta 2013 je bil do nedavnega državni tajnik Vatikana in osrednja osebnost v administraciji papeža Frančiška, kjer je nadzoroval diplomatske zadeve Cerkve. V svojem mandatu se je znašel v kompleksnih odnosih z državami, kot so Kitajska, Venezuela in Rusija, zaradi česar si je prislužil sloves spretnega in zmernega diplomata.
Parolinova diplomatska prizadevanja vključujejo posredovanje pri doseganju kontroverznega sporazuma s Kitajsko leta 2018 o imenovanju škofov. Cilj je bil združiti katoliške skupnosti v državi, a je bil deležen kritik nekaterih, vključno s hongkonškim kardinalom Josephom Zenom, ker naj bi ogrozil avtonomijo Cerkve. Kljub takim polemikam se je Parolin izogibal neposrednemu vpletanju v finančne škandale, ki pestijo Vatikan, in ohranil status “človeka institucije”, kot ga je opisal vatikanski analitik Massimo Faggioli.
Zmeren glas v razdeljeni Cerkvi
Medtem ko se katoliška cerkev spopada s svojo prihodnjo usmeritvijo, velja Parolin za centrista, ki je sposoben premostiti razkole med progresivnimi in konservativnimi frakcijami. Njegova pridiga med posebno mašo 27. aprila, ki se je je na Trgu svetega Petra udeležilo približno 200.000 ljudi, je poudarila njegovo pripadnost papeževi Frančiškovi zapuščini usmiljenja. “Samo usmiljenje zdravi in ustvarja nov svet, gasi ogenj nezaupanja, sovraštva in nasilja,” je dejal množici in pozval Cerkev, naj nadaljuje Frančiškovo poslanstvo sočutja in sprave.
Vatikanski analitiki menijo, da Parolinova zmerna drža in bogate vatikanske izkušnje iz njega delajo “stabilizatorja”, ki je privlačen za kardinale, ki si prizadevajo za kontinuiteto po Frančiškovem reformističnem papeštvu. “Frančišek je bil izbran, ker se ne bi bal ustvarjati kaosa in reform. Naslednji papež mora biti nekdo, ki lahko pomiri razmere,” je dejal Andrea Gagliarducci, vatikanski analitik pri Katoliški tiskovni agenciji.
Status in izzivi vodilnega kandidata
Parolinova prepoznavnost kot kandidata se odraža na stavnih trgih, kjer ga platforme, kot sta Polymarket in Kalshi, uvrščajo med vodilne kandidate in mu pripisujejo 28,6-odstotno možnost izvolitve s kvoto 5/2. Objave na X in poročila iz medijev, kot je Oddschecker, kažejo, da je pritegnil skoraj 30 odstotkov nedavnih stav, s čimer je prehitel druge kandidate, kot sta kardinal Luis Antonio Tagle s Filipinov in kardinal Peter Turkson iz Gane.
Vendar Parolinova pot do papeštva ni brez ovir. Njegova vloga v sporazumu s Kitajsko ostaja sporna, nekateri kardinali pa naj bi bili zaskrbljeni zaradi njegovih diplomatskih koncesij. Poleg tega bi lahko vprašljiva bila njegova vpletenost v vatikanski državni sekretariat med kontroverznim 200 milijonov dolarjev vrednim nepremičninskim poslom v Londonu, povezanim z obsodbo kardinala Angela Becciuja, čeprav Parolin sam ni bil obtožen kršitev.
Konklave
Konklave, ki se bo začel 7. maja, bo v Sikstinski kapeli priredil zbrane kardinale, ki bodo tajno glasovali za izvolitev naslednjega papeža z dvotretjinsko večino. Parolinova obsežna mreža, zgrajena v treh desetletjih diplomatske službe, in njegovo poznavanje notranjega delovanja Vatikana ga postavljata med mogočne kandidate. Vendar pa se, kot je ugotovil Tim Gabrielli, profesor na Univerzi v Daytonu, v konklavu, kjer presenečenja niso redka, “lahko zgodi karkoli”.
V konkurenci so tudi drugi kandidati, vključno s konservativnim madžarskim kardinalom Péterjem Erdőjem in progresivnim filipinskim kardinalom Taglejem, kar odraža različne prioritete znotraj kardinalskega zbora. Naslednji papež se bo soočil s precejšnjimi izzivi, od obravnave vloge žensk v Cerkvi do nadaljnjih reform glede zlorabe duhovnikov in upravljanja globalne rasti katoliške cerkve, zlasti v Afriki in Aziji.
Zapuščina služenja
Parolinova osebna zgodba doda globino njegovi kandidaturi. Nedavno je v domačem kraju vodil pogrebno mašo za svojo 96-letno mater, kar je sicer zadržanega diplomata počlovečilo. Njegova predanost Devici Mariji, ki se je odražala v tem, da ji je med mašo 27. aprila zaupal Cerkev v oskrbo, se ujema z duhovnostjo papeža Frančiška, kar dokazuje tudi odločitev pokojnega papeža, da bo pokopan v baziliki Marije Snežne.
Medtem ko katoliški verniki žalujejo za papežem Frančiškom in obiskujejo njegov grob, ki je bil za javnost odprt 27. aprila, se pozornost zdaj preusmerja v prihodnost. Kardinal Parolin s svojo mešanico izkušenj, zmernosti in zvestobe Frančiškovi viziji predstavlja vodilnega kandidata za vodenje 1,4 milijarde močne Cerkve v njeno naslednje poglavje. Ali se bo izkazal kot naslednji papež, bomo še videli, saj je njegov vpliv na oblikovanje razprav konklava neizpodbiten.
Portal24; Foto: Pixabay/Scapin