Kako so azijske delnice dosegle novo 11-mesečno najnižjo raven?
Azijske delnice so v petek dosegle novo 11-mesečno najnižjo raven. Strahovi pred regionalnim konfliktom na Bližnjem vzhodu so se namreč okrepili, neusmiljeno naraščajo tudi dolgoročni ameriški donosi, ki pritiskajo na vrednotenja.
Povečanje 10-letne referenčne donosnosti v ZDA čez noč na 5 odstotkov je zvišalo stroške izposojanja po vsem svetu. Japonska centralna banka je v petek posegla na trg japonskih državnih obveznic (JGB). Donosnost 10-letnih JGB je dosegla najvišjo vrednost v desetletju.
Zelo gledan govor predsednika Federal Reserve Jeromea Powella je povzročil nemiren odziv trga. Večina vlagateljev pa se je nato še bolj nagnila k stavam, da bo FED novembra podaljšal premor obrestne mere.
MSCI indeks je zdrsnil za 0,8 odstotka na novo najnižjo vrednost od novembra lani, s čimer je tedenska izguba dosegla precejšnje 3 odstotke. Tokijski indeks Nikkei je padel za 1 odstotek in teden dni za 3,6 odstotka.
Kitajski blue chips (.CSI300) je padel za 0,4 odstotka. Hongkonški indeks Hang Seng je padel za 1 odstotek. Kitajska je v petek ohranila svoje referenčne posojilne obrestne mere nespremenjene, saj je gospodarstvo kazalo znake stabilizacije.
Razpoloženje je krhko tudi po tem, ko so delnice Tesle (TSLA.O) padle za 9 odstotkov. Četrtletni rezultati so razočarali, pri čemer je opozorilo Elona Muska o povpraševanju potrošnikov sprožilo razprodajo delnic električnih vozil.
Na geopolitični fronti se povečuje strah pred širjenjem regionalnega konflikta, potem ko so ZDA prestregle tri križarke in več brezpilotnih letal, ki jih je iz Jemna izstrelilo gibanje Houthi, ki je naklonjeno Iranu, potencialno proti Izraelu.
“Svetovni voditelji še naprej hodijo na Bližnji vzhod, da bi – če nič drugega – odložili začetek kakršne koli nadaljnje sovražnosti,” je dejal Kyle Rodda, višji analitik finančnega trga pri capital.com.
“Trgi se nervozno mešajo, ko čakajo na premik: zlato in nafta, kot najbolj očitna pokazatelja razpoloženja do konflikta, še naprej rasteta.”
Zlato, nafta, valute…
Cene zlata so dosegle nov dvomesečni vrh pri 1982,09 USD za unčo, kar je največ od konca julija, saj so vlagatelji v pretresih iskali varna sredstva.
Cene nafte se usmerjajo k drugi tedenski rasti zaradi strahov glede ponudbe zaradi stopnjevanja regionalnega konflikta na Bližnjem vzhodu. Ameriška surova nafta je poskočila za 1 odstotek na 90,33 dolarjev za sod. Nafta Brent je bila na 93,2 dolarja, kar je 0,8 odstotka več kot dan.
Čez noč se je zdelo, da se je predsednik Feda Powell pridružil kolegom FED-a, ki so pred kratkim dejali, da trg obveznic zdaj opravlja nekaj dela centralne banke. Powell ie v svojih pripombah pustil odprto morebitno potrebo po dodatnem zvišanju obrestnih mer. Gospodarstvo se je namreč izkazalo za močnejše od pričakovanega. Opozoril je tudi na nastajajoča tveganja in potrebo po previdnem ravnanju.
Ameriški dolar je bil v petek le za las opazovane ravni 150 jenov. V primerjavi z enakimi vrednostmi se je povečal za 0,1 odstotka na 106,34, kar ni preveč daleč od 11-mesečnega vrha 107,34, doseženega v začetku tega meseca.
10-letni donos se je od takrat ustalil pri 4,9620 odstotka v Aziji, potem ko je prvič po letu 2007 dosegel mejo 5,0 odstotka, Vlagatelji so se namreč spopadali z gospodarsko odpornostjo ZDA, zaskrbljenostjo glede povečanega izdajanja dolga v ZDA in obrestnimi merami, ki ostajajo visoke dlje časa. Ta teden se je povečal za 35 bazičnih točk, kar je njegov največji tedenski dvig v več kot desetletju.
Foto: Portal24