Kako se države EU spopadajo z recikliranjem odpadkov
Strokovnjaki opozarjajo, da so države EU sicer dosegle velik napredek pri povečanju stopnje recikliranja, vendar se ta upočasnjuje.
Leta 2020 je povprečen državljan EU proizvedel 4,8 tone odpadkov, recikliranih pa je bilo le 38 odstotkov.
Recikliranje naših odpadkov ima ključno vlogo pri zmanjševanju porabe primarnih virov z njihovim nadomeščanjem s sekundarnimi materiali.
Ker si prizadevamo za doseganje popolnoma krožnega gospodarstva, je pomembno oceniti, kako so evropske države uspešne pri ravnanju z odpadki. Pojavljajo se vprašanja o količini nastalih in recikliranih odpadkov na prebivalca v Evropi ter o opredelitvi držav, ki so pri recikliranju odlične.
Iskanje odgovorov med obsežnim naborom podatkov je lahko izziv. Pri ocenjevanju izzivov, povezanih z odpadki na celini, pomaga razjasnitev različnih opredelitev.
V Evropski uniji (EU) je leta 2020 nastalo skupaj 2 154 milijonov ton odpadkov. Vključno z gospodarskimi dejavnostmi in gospodinjstvi oziroma 4.815 kg na osebo.
Gospodinjstva so predstavljala le 9,4 odstotka vseh teh odpadkov.
Gradbeništvo in rudarstvo/kamnolomi so bili glavni povzročitelji odpadkov, in sicer 37,5 odstotka oziroma 23,4 odstotka. Samo ta sektorja sta proizvedla več kot 60 odstotkov vseh odpadkov v EU. Odpadki in vodne storitve so predstavljali 10,8 odstotka, proizvodnja pa 10,6 odstotka.
Največ odpadkov v EU sta prispevali Nemčija in Francija, ki sta proizvedli 401 oziroma 310 milijonov ton odpadkov. Skupaj sta ustvarili tretjino odpadkov v EU, Nemčija 19 odstotkov, Francija pa 14 odstotkov.
Združeno kraljestvo (282 milijonov ton), nekdanja članica EU, je bilo po količini nastalih odpadkov na tretjem mestu, sledita mu Italija (175 milijonov ton) in Poljska (170 milijonov ton).
Po podatkih Eurostata, uradnega statističnega urada EU, je izločitev rudarskih odpadkov, ki so pomemben tok odpadkov v EU, omogočila lažje primerjave med državami.
Od rudarjenja do recikliranja
Leta 2020 je vsak prebivalec EU v povprečju proizvedel 4,8 tone odpadkov. To vključuje 3.080 kg večjih mineralnih odpadkov in 1.735 kg odpadkov iz drugih virov. Približno 64 odstotkov odpadkov v EU se pripisuje rudarskim dejavnostim, kot so odpadne kamnine in jalovina.
Med državami članicami EU je po najnovejših podatkih nastalo od 1,5 tone odpadkov na osebo na Hrvaškem do 21 ton na Finskem. Za Finsko sta sledili Bolgarija s 16,8 tone in Švedska s 14,7 tone odpadkov na osebo. V Nemčiji in Franciji so bile količine odpadkov zelo blizu povprečja EU, ki znaša 4,8 tone.
Leta 2020 je EU skupaj obdelala 1,971 milijona ton odpadkov. Številka ne vključuje izvoza in vključuje uvoz, zato ni neposredno primerljiva z odpadki znotraj bloka.
Obdelava odpadkov se deli na dve glavni vrsti: predelavo in odstranjevanje. Predelava vključuje recikliranje, energetsko predelavo in zasipavanje. Pri zasipavanju se odpadki uporabljajo za preoblikovanje izkopanih površin. Odstranjevanje pa vključuje odlaganje in sežiganje.
Po podatkih Eurostata je bilo 39,9 odstotkov obdelanih odpadkov recikliranih, 12 odstotkov zasutih, 6,5 odstotka pa energetsko predelanih.
Med letoma 2004 in 2020 se je delež obdelave odpadkov v EU povečal s 45,9 odstotka na 59,1 odstotka, medtem ko se je delež odstranjevanja zmanjšal s 54,1 odstotka na 40,9 odstotka.
Delež recikliranja v EU znaša približno 40 odstotkov. Leta 2020 bo recikliranje predstavljalo 39,9 odstotka celotne obdelave odpadkov v EU. Stopnje recikliranja so se med državami članicami precej razlikovale, in sicer od 5,2 odstotka v Romuniji do 83,2 odstotka v Italiji.
Francija (54,2 odstotka) in Nemčija (44 odstotkov) sta imeli stopnje recikliranja višje od povprečja EU. Ti dve državi sta ustvarili tudi največje količine odpadkov v EU.
Analiza razlik v recikliranju
Na Finskem in Švedskem je bil delež recikliranja pri ravnanju z odpadki relativno nižji, na Finskem 9,5 odstotka, na Švedskem pa 11,9 odstotka. Nasprotno je delež recikliranja in predelave v Združenem kraljestvu leta 2018 po podatkih Urada za državno statistiko znašal 50,4 odstotka, brez upoštevanja zasipavanja v višini 6,6 odstotka.
Razlike v deležih recikliranja med evropskimi državami je mogoče pripisati gospodarskim dejavnostim, pri katerih nastajajo odpadki. Zlasti na Finskem, Švedskem in v Romuniji je bil delež odpadkov iz rudarstva in kamnolomov precejšen, in sicer 75, 77 in 84 odstotkov.
Finska ima velike zaloge mineralov za baterije in druge izdelke. Razpolaga s približno 40 aktivnimi rudniki, ki med drugim pridobivajo nikelj, cink, litij, kobalt in zlato.
Gospodinjstva imajo pomembno vlogo pri ravnanju z odpadki, saj ustvarijo le 9,4 odstotka vseh odpadkov v EU. Statistični podatki o komunalnih odpadkih omogočajo vpogled v gospodinjske in pisarniške odpadke ter v sestavo gospodinjskih odpadkov.
Leta 2021 je bila skoraj polovica (49,6 odstotka) komunalnih odpadkov v EU v postopku recikliranja. Med državami EU je Nemčija dosegla najvišjo stopnjo recikliranja komunalnih odpadkov. Stopnja recikliranja tega toka odpadkov se je leta 2021 gibala od 11,3 odstotka v Romuniji do 71,1 odstotka v Nemčiji.
Poleg Nemčije so imele višje stopnje recikliranja od povprečja EU še Avstrija, Slovenija, Nizozemska, Luksemburg, Belgija in Italija.
Po drugi strani so imele Francija, Združeno kraljestvo in skandinavske države nižje stopnje recikliranja od povprečja.
Skandinavske države pod povprečjem EU
Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov v Franciji je znašala 45,1 odstotka, v Združenem kraljestvu pa 44,1 odstotka (podatki za leto 2018). Zanimivo je, da so imele štiri skandinavske države, in sicer Švedska (39,5 odstotka), Norveška (38,2 odstotka), Finska (37,1 odstotka) in Danska (34,3 odstotka), stopnjo recikliranja pod povprečjem EU.
Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov v EU se je od leta 2001 do 2021 povečala za 21 odstotnih točk. Kljub temu Evropska agencija za okolje (EEA) opozarja, da se je napredek v zadnjih letih upočasnil.
V Sloveniji se je stopnja recikliranja v zadnjih dveh desetletjih najbolj povečala, in sicer za 57 odstotnih točk. Številne države EU so v tem obdobju opazno izboljšale svoje stopnje recikliranja komunalnih odpadkov. Vendar se je na Norveškem zmanjšala za 6 odstotnih točk, na Danskem za 2 odstotni točki, v Avstriji pa za 1 odstotno točko.
Države z višjimi stopnjami recikliranja imajo v skladu z EEA na voljo širši nabor ukrepov. Ti ukrepi vključujejo prepoved odlaganja biološko razgradljivih odpadkov na odlagališčih. Komunalni odpadki, zlasti biološki odpadki, se zbirajo ločeno. Gospodarske spodbude, kot so davki na odlaganje in sežiganje odpadkov ter pristojbine za zbiranje odpadkov, spodbujajo recikliranje.
Recikliranje in izvoz v EU
Raziskava agencije EEA poudarja, da močna nacionalna okoljska ozaveščenost skupaj z učinkovitim izvajanjem zakonodaje o ravnanju z odpadki prispeva k višjim stopnjam recikliranja.
Količina odpadkov, izvoženih iz EU v države zunaj EU, je leta 2021 znašala 33 milijonov ton, kar pomeni 77-odstotno povečanje od leta 2004. V tem obdobju se je za 11 odstotkov povečal tudi uvoz odpadkov iz držav, ki niso članice EU, in leta 2021 dosegel 19,7 milijona ton.
Turčija je bila leta 2021 glavna izvozna destinacija odpadkov iz EU. Prejela je približno 14,7 milijona ton, kar je predstavljalo 45 odstotkov celotnega izvoza. Obseg je bil več kot trikrat večji od tistega iz leta 2004.
Ko govorimo o posameznih državah EU, ki izvažajo največ odpadkov, je vodilno vlogo prevzela Nizozemska, ki je v države zunaj EU izvozila 6,4 milijona ton odpadkov. Sledita Belgija s 4,3 milijona ton in Nemčija s 3,5 milijona ton.
Po podatkih nizozemske dobrodelne organizacije Plastic Soup Foundation je izvoz odpadkov iz Združenega kraljestva na Nizozemsko med letoma 2020 in 2021 doživel znatno povečanje, in sicer za več kot 60 odstotkov.
Nizozemski izvoz plastike v Latinsko Ameriko, Azijo in Afriko se je podvojil, kar je sprožilo kritike okoljskih aktivistov.