Kako povrniti zaupanje v Varnostni svet? Slovenija pripravlja ključne razprave
Slovenija je septembra 2023 prevzela enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu Združenih narodov (ZN). Ob začetku tega mandata je slovenski veleposlanik Samuel Žbogar izpostavil ključni izziv, s katerim se trenutno sooča ta najpomembnejši organ za zagotavljanje kolektivne varnosti – pomanjkanje zaupanja med njegovimi članicami. Glede na aktualne globalne delitve, zlasti v kontekstu vojne v Ukrajini in drugih konfliktov, je postala krepitev zaupanja ključna tema slovenskega predsedovanja.
Žbogar je predstavil pester dnevni red za september, ki vključuje šest načrtovanih zasedanj. Obravnavane bodo teme, kot so razmere na Bližnjem vzhodu, Zahodnem bregu, Jemnu in Siriji. Pričakujejo pa tudi morebitna izredna zasedanja o Gazi, glede na razvoj dogodkov v tem nemirnem delu sveta.
“Naše tematske prednostne naloge bodo preprečevanje konfliktov, zaščita civilistov, polno, enakopravno, smiselno in varno sodelovanje žensk pri zagotavljanju miru in varnosti ter prepletanje podnebnih in okoljskih izzivov z mirom in varnostjo. Prav tako bomo še naprej poudarjali pomen spoštovanja mednarodnega prava, zlasti mednarodnega humanitarnega prava, od vseh držav in strani v konfliktih, vedno in v vseh okoliščinah,” je izpostavil Žbogar.
Pomanjkanje zaupanja v Varnostni svet
Ena ključnih tem slovenskega predsedovanja je vprašanje, kako povrniti zaupanje v Varnostni svet ZN-a. Žbogar je priznal, da je delitev med stalnimi članicami tega organa resen problem. Napad Rusije na Ukrajino je povzročil globoko razdeljenost v Varnostnem svetu. Slednje pa je otežilo sprejemanje odločitev, povezanih s tem konfliktom.
Slovenija bo 25. septembra organizirala odprto zasedanje z naslovom Voditeljstvo za mir, ki ga bo moderiral slovenski premier Robert Golob. Cilj zasedanja je spodbuditi dialog o tem, kako izboljšati delovanje Varnostnega sveta in preprečiti, da bi ta organ zdrsnil v irelevantnost. “Želimo, da člani Varnostnega sveta in celotnih Združenih narodov razpravljajo o tem, kako povrniti zaupanje v ta ključni organ,” je poudaril Žbogar.
Vizija za utrditev multilateralnega sistema
Zasedanje bo imelo dve glavni temi. Prva bo ponovna zaveza načelom ustanovne listine ZN-a ter spoštovanju mednarodnega prava. Druga tema pa bo vizija za utrditev multilateralnega sistema, ki bi bil sposoben učinkoviteje reševati vprašanja mednarodnega miru in varnosti. Žbogar je izpostavil, da so stalne članice Varnostnega sveta, kot sta Rusija in ZDA, pogosto odgovorne za pomanjkanje enotnosti. Rusija, na primer, blokira sprejetje resolucij o Ukrajini, medtem ko se ZDA vzdržujejo pri glasovanjih o resolucijah, ki se nanašajo na Bližnji vzhod.
Eden izmed pomembnih vidikov delovanja Varnostnega sveta, na katerega je opozoril Žbogar, je sestava njegovih članic. Afrika je edina celina brez stalne članice v tem organu. Čeprav reforma Varnostnega sveta ne bo na dnevnem redu slovenskega predsedovanja, pa se Slovenija zavzema za povečanje števila tako stalnih kot nestalnih članic. Žbogar je sicer priznal, da je odprava pravice do veta, ki jo imajo stalne članice, malo verjetna. Žbogar sicer meni, da bi bilo smiselno bolje opredeliti pogoje, pod katerimi se lahko ta pravica uporabi.
Možnost izrednih zasedanj
Slovenski veleposlanik je poudaril, da program dela Varnostnega sveta za september ni povsem zapolnjen, kar omogoča organizacijo morebitnih izrednih zasedanj, odvisno od trenutnega dogajanja. Eden pomembnejših dogodkov v okviru slovenskega predsedovanja bo odprto zasedanje o mirovnih operacijah, ki bo potekalo 9. septembra.
Glede sprejetja resolucij je Žbogar omenil, da se pričakuje podaljšanje mandata misiji pod vodstvom Kenije na Haitiju ter podaljšanje sankcij za Sudan. Poleg tega je poudaril pripravljenost Slovenije na dodatna srečanja, zlasti ob morebitnih spremembah v Gazi, Ukrajini ali Sudanu.
[Vir: MMV RTV SLO]; Portal24; Foto: UN Photo/Mark Garten