Kako naj EU poimenuje laboratorijsko pridelano meso?
Evropska unija se sooča z izzivom glede prihodnosti laboratorijsko pridelanega mesa. Čeprav novost še ni odobrena za prodajo v EU, se bo o tem, kako poimenovati to vrsto mesa, kmalu odločilo na ravni evropske zakonodaje. Ameriški strokovnjak, William K. Hallman, profesor na univerzi Rutgers in strokovnjak za nova živila, je za Euronews poudaril, da je izbira pravilnega imena ključna za sprejetje med potrošniki in lažjo regulacijo. Razprave o poimenovanju so zaživele z namenom, da bi novo vrsto mesa javnosti predstavili na način, ki bo spodbudil njegovo sprejemanje in razumevanje.
Različne države EU in interesne skupine so predlagale različne izraze za poimenovanje laboratorijsko pridelanega mesa, da bi tako vplivali na dojemanje potrošnikov. Nekatere države, kot je Italija, ki ni naklonjena tej inovaciji, zagovarjajo izraz “sintetično meso.” Hallman opozarja, da takšni izrazi, ki zvenijo manj privlačno, lahko odvračajo potrošnike. Na drugi strani izrazi, kot sta “čisto” ali “brez zakola,” bolj pritegnejo pozornost in naklonjenost javnosti, saj poudarjajo etične in okoljske prednosti nove tehnologije. Profesor Hallman poudarja, da so izrazi, ki jih uporabljamo, zelo pomembni, saj močno vplivajo na javno dojemanje in zaznavo izdelka, poroča Euronews.
Regulativni izzivi in potreba po jasnosti
Evropsko sodišče je v zadnjem času odprlo razpravo o pravilni rabi izrazov, ki opisujejo meso rastlinskega izvora, kar dodatno zapleta vprašanje, kako opredeliti laboratorijsko pridelano meso. Hallman verjame, da je za učinkovit vstop laboratorijsko pridelanega mesa na trg nujna enotnost pri poimenovanju in dosledna raba izraza. Po njegovem mnenju bi izraz, kot sta “na osnovi celic” ali “gojeno v celicah,” bil ustrezen tako za regulativne potrebe kot tudi za pričakovanja potrošnikov. Hkrati bi se s tem izognili negativnim konotacijam, ki jih prinašajo izrazi, kot je “ponarejeno meso.” Jasno poimenovanje bi pripomoglo tudi k zaščiti potrošnikov, ki imajo alergije, saj bi natančno vedeli, katere živalske celice so bile uporabljene pri proizvodnji.
Kljub vsem razpravam in potencialnim koristim celičnega mesa, večina evropskih potrošnikov še ni seznanjena s konceptom laboratorijsko pridelanega mesa. Hallman, kot navaja Euronews opozarja, da je nova živila pogosto težko sprejeti zaradi nepoznanega faktorja, saj lahko med ljudmi sprožijo strahove, znane kot “prehranska neofobija.” Zato meni, da je za vzpostavitev zaupanja med potrošniki nujno izbrati ime, ki ne bo zavajajoče in bo omogočalo premišljeno odločitev. Potrošniki bodo tako imeli jasno predstavo, kako se ta vrsta mesa razlikuje od tradicionalnih mesnih izdelkov, ter ali ustreza njihovim potrebam in prehranskim navadam.
Portal24; Foto: Pixabay/Fotografije je simbolna