Kaj prinaša zakon o TEŠ in kaj to pomeni za Šaleško dolino?

[MMC RTV SLO] – Slovenija je v zadnjih letih intenzivno iskala rešitve za prehod na bolj trajnostne vire energije, kar je privedlo do predloga novega interventnega zakona, ki se nanaša na delovanje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je javnosti predstavilo osnutek tega zakona, ki predvideva spremembe režima obratovanja TEŠ-a do konca leta 2029, z glavnim poudarkom na oskrbi prebivalcev Šaleške doline s toplotno energijo. V osnutku je načrtovano tudi državno nadomestilo v višini 833 milijonov evrov za pokrivanje stroškov obratovanja.

Čeprav zakon prinaša začasne ukrepe za oskrbo toplote približno 40.000 prebivalcev Šaleške doline, so razmere zapletene zaradi prehoda TEŠ-a na zmanjšano obratovanje, pri katerem bi elektrarna proizvajala elektriko le kot stranski produkt ob zagotavljanju toplote. V nadaljevanju predstavljamo ključne točke zakona in odzive na predlagane spremembe.

Oskrba prebivalcev Šaleške doline

Po osnutku zakona bo TEŠ v prihodnje oskrboval Mestno občino Velenje in Občino Šoštanj s toplotno energijo, vendar bo deloval na tehničnem minimumu, kar pomeni, da bo proizvajal manj električne energije. Toplota bo postala glavni produkt obratovanja, električna energija pa le stranski. Kljub temu bo ta električna energija prodana na trgu, kar bo prispevalo k delnemu pokrivanju stroškov delovanja elektrarne.

Za zagotovitev teh ukrepov bo potrebnih skupno 833 milijonov evrov državnega nadomestila, ki ga bodo zagotavljali iz državnega proračuna v naslednjih petih letih. Denar bo izplačan v obliki dividend energetskih družb, ki jih upravlja Slovenski državni holding (SDH). Od omenjenih sredstev bo 680 milijonov evrov namenjenih neposredno za nadomestilo za obratovanje TEŠ-a, preostanek pa bo uporabljen za odplačevanje kredita, ki ga je Slovenija najela za gradnjo šestega bloka TEŠ-a.

Zagotavljanje toplote brez premoga do leta 2029

Poleg finančnega vidika zakon predvideva tudi določene tehnične ukrepe, ki jih bodo morale izpolniti občine in distributerji toplote. V zakon so vključeni roki za vzpostavitev nadomestnih proizvodnih virov toplote, ki bodo omogočili zanesljivo oskrbo prebivalcev brez uporabe premoga po letu 2029. Do konca leta 2027 morajo biti zagotovljeni vsaj 40 megavati (MW) dodatne nazivne moči iz alternativnih virov energije, do leta 2028 pa bo treba prenoviti in dodatno izolirati distribucijski sistem toplote.

S temi ukrepi želi država zagotoviti prehod na brezogljične vire toplote v Šaleški dolini, hkrati pa se izogniti morebitnim socialnim in gospodarskim posledicam zaprtja TEŠ-a. Nadaljevanje obratovanja TEŠ-a in Premogovnika Velenje bo omogočilo ohranitev delovnih mest, kar je za lokalno prebivalstvo ključnega pomena.

Odziv lokalne skupnosti in nadaljnji koraki

Predlog zakona je v Šaleški dolini naletel na mešane odzive. V mestih Šoštanj in Velenje so že pred časom izrazili nasprotovanje predlaganim spremembam, predvsem zaradi skrbi glede prihodnosti regije. Zahtevajo javno objavo vseh dokumentov, ki bi dokazali, da bo TEŠ znotraj skupine HSE povzročil finančni kolaps, če bo še naprej deloval v sedanji obliki.

Pomembno je tudi poudariti, da je interventni zakon pripravljen v zelo kratkem času, medtem ko dva ključna zakona, ki sta bila obljubljena že pred več kot letom dni – zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije – še vedno čakata na obravnavo. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo namerava zakon sprejeti po nujnem postopku, saj bi s tem zagotovili oskrbo s toploto za prebivalce Šaleške doline še v prihajajoči zimski sezoni.

Kljub temu pa bodo imeli deležniki, vključno z občinami in javnostjo, le osem dni časa za oddajo pripomb na osnutek zakona. Ministrstvo napoveduje, da bo pripombe proučilo in jih vključilo v končno verzijo zakona, ki bo pripravljena do začetka novembra. Ali bo zakon prinesel potrebne rešitve za dolgoročno oskrbo s toploto in ohranitev delovnih mest v regiji, bo pokazal čas.

V Velenju zakon, ki obsega 57 strani, še preučujejo, vendar so ob prvih novicah o skorajšnjem zaprtju TEŠ-a izrazili pomisleke glede gospodarskih in socialnih posledic za regijo. Minister Bojan Kumer je pred mesecem dni ob obisku Šaleške doline predstavil namero o zaprtju TEŠ-a, kar je sprožilo val kritik in zahtev po večji transparentnosti vladnih odločitev.

Portal24; Foto: Pixabay/blickpixel