Južni Koreji: Predsednik Yoon zavrača odstop

Južnokorejski predsednik Yoon Suk Yeol je v soboto javno nagovoril narod in se opravičil za kontroverzno razglasitev vojnega stanja, ki je sprožila burne politične razprave doma in v tujini. Kljub močnemu pritisku, da odstopi, tudi s strani članov svoje lastne vladajoče stranke, predsednik ni popustil in je nekaj ur pred glasovanjem o njegovi morebitni odstavitvi zatrdil, da bo prevzel odgovornost za svoja dejanja.

Yoon je odločitev o razglasitvi vojnega stanja označil za dejanje obupa, ki je bilo nujno zaradi nedoločenih groženj “severnokorejskih komunističnih sil” ter domnevnih notranjih protidržavnih dejavnosti, poroča Reuters. To je prvič po letu 1980, da je bil v Južni Koreji uveden tak ukrep, vendar ga je predsednik preklical že po šestih urah zaradi močnega nasprotovanja parlamenta, ki je glasoval proti ukrepu.

Kljub preklicu odloka se razmere v državi še naprej zaostrujejo. Južnokorejska politika se sooča z eno največjih kriz v zadnjih desetletjih, saj razglasitev vojnega stanja ogroža ugled države kot ene izmed vodilnih demokracij v Aziji.

Opravičilo narodu, a brez odstopa

V televizijskem nagovoru je Yoon dejal, da mu je “zelo žal” in se opravičil ljudem, ki jih je njegova odločitev šokirala. Obljubil je, da ne bo drugega poskusa uvedbe vojnega stanja, obenem pa je odgovornost za prihodnje politične korake prepustil svoji stranki. Po njegovih besedah naj stranka odloči o morebitni stabilizaciji političnih razmer, vključno z vprašanjem njegovega mandata.

Vodja Yoonove stranke, Han Dong-hoon, je po nagovoru izrazil dvom o predsednikovi zmožnosti opravljanja javnih dolžnosti in pozval k njegovemu odstopu. Han je opozoril, da je Yoon postal nevaren za državo, vendar so člani stranke kasneje znova zavzeli stališče proti njegovi formalni odstavitvi.

Glasovanje o odstavitvi in politični razkol

Parlament naj bi v soboto ob 17. uri po lokalnem času glasoval o predlogu za Yoonovo odstavitev, ki ga je vložila opozicijska Demokratska stranka. Za uspeh predloga bi moralo glasovati 200 od skupno 300 poslancev, kar pomeni, da bi moralo opoziciji pomagati še osem članov vladajoče stranke.

Yoon je že izgubil podporo dveh ključnih članov svoje stranke. Han Dong-hoon je pozval k nujni suspenziji predsednika, medtem ko je Ahn Cheol-soo na družbenih omrežjih zapisal, da bo podprl voljo naroda, če Yoon ne bo predstavil načrtov za odstop pred glasovanjem.

Če bo predsednik razrešen, bo sledilo sojenje na ustavnem sodišču. Odločitev bo odvisna od glasovanja šestih od devetih sodnikov, vendar je trenutno zasedenih le šest mest, kar odpira vprašanja o zakonitosti in času obravnave primera.

Razglasitev vojnega stanja šokirala doma in v tujini

Yoonova odločitev je šokirala ne le domače prebivalstvo, ampak tudi mednarodno skupnost. Predsednik je odlok utemeljil z nevarnostjo severnokorejskih provokacij in “brezsramnih prosevernih protidržavnih sil,” vendar je ukrep povzročil zaskrbljenost med ključnimi zavezniki, vključno z ZDA. Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je zaradi politične krize odpovedal načrtovano potovanje v Južno Korejo.

V Južni Koreji so ukrep označili za nepotreben in prekomeren. Demonstracije proti Yoonu so v petek zvečer pred parlamentom privabile tisoče protestnikov, ki so s svečami v rokah zahtevali njegov odstop. Dodatni protesti so bili načrtovani za soboto, tik pred glasovanjem o njegovi razrešitvi.

Razglasitev vojnega stanja ni bila sprejeta v Južni Koreji vse od leta 1980, ko so podobni ukrepi zaznamovali obdobje politične nestabilnosti in vojaških vlad. Kritiki opozarjajo, da bi Yoonov ukrep lahko ogrozil demokratične vrednote države in razdelil vladajočo stranko, kar bi lahko privedlo do njenega razpada, kot se je zgodilo po škandalu nekdanje predsednice Park Geun-hye leta 2016.

Vzporedno s politično krizo so tožilstvo, policija in drugi uradi sprožili preiskave o Yoonovem odloku o vojnem stanju. Preiskave vključujejo možne obtožbe o uporu, zlorabi oblasti in oviranju pravic drugih ljudi. Kazen za upor v Južni Koreji je lahko smrtna ali dosmrtni zapor.

Če bo Yoon razrešen, bo Južna Koreja soočena s hitrim političnim prehodom. Po ustavi morajo nove predsedniške volitve potekati v 60 dneh po odstopu ali odstavitvi predsednika. Medtem bo naloge predsednika začasno prevzel premier Han Duck-soo.

Portal24; Foto: Pixabay/Big_Heart