Josepp Borell o sežigu korana: Ni vse kar je zakonito, etično
Josep Borrell, visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo politiko, je izrazil svojo nedvoumno obsodbo nedavnih incidentov na Švedskem in Danskem. Majhna skupina protestnikov je tam javno zažgala Koran, sveto knjigo islama. Borrell je v kratki izjavi jasno poudaril, da se mora Evropska unija postaviti proti “kakršni koli obliki spodbujanja verskega sovraštva in nestrpnosti”.
V svoji izjavi je Borrell izrazil globoko zaskrbljenost nad dejanji, ki so “žaljiva, nespoštljiva in očitna provokacija”. Prav tako je poudaril, da izrazi rasizma, ksenofobije in povezane nestrpnosti nimajo prostora v vrednotah Evropske unije. Kljub temu, da lokalne oblasti na Švedskem in Danskem niso izdale obsodb. Akcije so bile obravnavane kot izražanje svobode izražanja in pravice do demonstracij, je odziv muslimanskega sveta bil močan. Več držav, med njimi Irak, Libanon, Alžirija in Egipt, je nad dejanji izrazilo jezo in ogorčenje ter sprejelo diplomatske povračilne ukrepe. V Bagdadu so celo množice zažgale švedsko veleposlaništvo, kar je povzročilo njegovo evakuacijo.
Borrell je v svoji izjavi priznal, da so takšni incidenti žaljivi za mnoge muslimane. Poudaril je, da spoštovanje verske raznolikosti predstavlja eno od temeljnih vrednot EU. Kljub zagovarjanju svobode vere in izražanja je opozoril, da nekaj, kar je zakonito, še ni nujno etično. Poudaril je, da je zdaj čas za medsebojno razumevanje in spoštovanje ter da takšna dejanja koristijo le tistim, ki želijo razdeliti družbe.
Ravnotežje med svobodo govora in spoštovanjem vere
Zadeva je še posebej občutljiva, saj evropske države iščejo ravnotežje med svobodo govora in spoštovanjem vere. V nedavnem glasovanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice (UNHRC) je 11 zahodnih držav, vključno z Nemčijo, Francijo, Belgijo, Finsko, Združenim kraljestvom in Združenimi državami Amerike, glasovalo proti resoluciji, ki je države pozivala, naj se borijo proti verskemu sovraštvu. Te države so menile, da bi resolucija omejila svobodo izražanja, medtem ko so druge, predvsem iz muslimanskega sveta, podprle resolucijo.
Kljub različnim stališčem glede svetosti, Borrell poudarja, da ni v pristojnosti ZN ali držav določiti, kaj je sveto. Za zdaj ostaja vprašanje, kako naj družbe uravnotežijo svobodo govora in spoštovanje verskih čustev. V vsakem primeru pa je jasno, da bo Evropska unija še naprej zavzela stališče za spoštovanje verske raznolikosti in omejila širjenje verske nestrpnosti v svojih mejah.