Izgorelost na delovnem mestu: To so poklici so najbolj stresni?
[Vir: Euronews] – Stres na delovnem mestu je že dolgo pereča tema, vendar so nedavne raziskave razkrile, da so nekatera delovna mesta bolj obremenjujoča kot druga, kar velja še posebej v določenih sektorjih. Globalna negotovost in gospodarska krčenja otežujejo iskanje zaposlitve, hkrati pa naraščajoči življenjski stroški ljudi silijo, da se držijo svojih trenutnih delovnih mest, tudi če so ta izjemno stresna.
Poročilo podjetja Claims.co.uk, ki je osredotočeno na odškodnine za telesne poškodbe, je razkrilo, katera so najbolj stresna delovna mesta v Združenem kraljestvu. Poročilo temelji na podatkih Urada za zdravje in varnost (HSE) vlade Združenega kraljestva in poudarja, da so policisti, socialni delavci ter strokovnjaki za socialno varstvo in stanovanjske zadeve med najbolj pod stresom. Približno eden od 50 ljudi je navedel, da je njihova služba negativno vplivala na njihovo duševno zdravje.
Najbolj stresna delovna mesta
Podatki, zbrani v okviru študije Claims.co.uk, temeljijo na stopnjah depresije, stresa in anksioznosti, za katere so anketiranci menili, da so jih povzročila njihova trenutna ali pretekla delovna mesta. Poročilo navaja, da policisti v Združenem kraljestvu občutijo najvišje stopnje stresa, sledijo jim socialni delavci ter strokovnjaki za socialno in stanovanjsko varstvo. Razlogi za to so dolgi delovni časi, visoka stopnja odgovornosti in delo z javnostjo, ki pogosto vključuje zahtevne in stresne situacije.
Tiskovni predstavnik Claims.co.uk je dejal: “Zdi se, da delovne vloge, ki vključujejo dolge ure, veliko odgovornosti in redno soočanje z javnostjo, znatno prispevajo k negativnemu vplivu na duševno zdravje zaposlenih.”
Stres v drugih evropskih državah
Raziskava, ki jo je izvedlo izobraževalno podjetje Lepaya, je pokazala, da je stres na delovnem mestu razširjen tudi v drugih evropskih državah, kot so Nizozemska, Belgija, Nemčija in Združeno kraljestvo. Študija je pokazala, da je približno dve tretjini evropskih zaposlenih pod stresom. Najbolj stresni sektorji vključujejo izobraževanje in zdravstvo, kjer zaposleni poročajo o izjemno visokih ravneh stresa.
V Belgiji se je 67 odstotkov zaposlenih opisalo kot pod stresom. Podobno stanje velja tudi za Nemčijo, kjer je stres doživljalo kar 71 odstotkov zaposlenih. V Nemčiji so bili izobraževanje, avtomobilska industrija, zdravstvo in finance med najbolj stresnimi sektorji.
Dejavniki, ki prispevajo k stresu
Eden ključnih dejavnikov, ki prispevajo k naraščajočim stopnjam stresa, je pomanjkanje ravnotežja med delom in zasebnim življenjem. Meje med delovnim in osebnim časom postajajo vse bolj zabrisane, še posebej zaradi razmaha dela na daljavo. V določenih poklicih, kot so poklici v službah za nujne primere, je težje doseči popolno ločitev med delovnim in prostim časom.
Todd Davison, direktor zavarovalnice Purbeck Personal Guarantee Insurance, je poudaril: “Popoln izklop za nekatere ljudi ni izbira. To še posebej velja za mala podjetja, s katerimi sodelujemo – če imate strast do svojega dela, to ne preneha ob 17. uri ali na začetku počitnic.”
Vloga delodajalcev pri obvladovanju stresa
Poleg osebnih prizadevanj zaposlenih je pomembna tudi vloga delodajalcev pri obvladovanju stresa na delovnem mestu. Podatki Lepaya razkrivajo, da bi si mnogi zaposleni želeli večjo podporo s strani svojih delodajalcev pri obvladovanju stresa. Približno 57 odstotkov nizozemskih in nemških zaposlenih je izrazilo potrebo po večji podpori. Podobno mnenje je imelo tudi 67 odstotkov belgijskih in 65 odstotkov britanskih zaposlenih.
Izvršna direktorica HSE, Sarah Albon, je na spletni strani HSE povedala: “Preprečevanje ali spopadanje z delovnim stresom lahko zaposlenim prinese pomembne koristi, saj izboljša njihovo izkušnjo dela in njihovo splošno zdravje. Hkrati pa delodajalcem pomaga izboljšati produktivnost, zmanjšati odsotnost z dela in fluktuacijo osebja.”
London in Amsterdam med najbolj izgorelimi mesti
Po raziskavi Instant Offices, ki je pokazala, da se je kar 91 odstotkov britanskih delavcev v preteklem letu soočilo z visoko stopnjo stresa, je London zasedel prvo mesto za najbolj izgorelo mesto v Evropi. Približno 20 odstotkov zaposlenih v Združenem kraljestvu je zaradi stresa moralo vzeti dopust. Spopadali so se namreč z negativnimi vplivi na duševno zdravje. London je imel v Googlu kar 2240 iskanj na temo izgorelosti na mesec.
Glavni dejavniki, ki prispevajo k visoki stopnji stresa in izgorelosti, vključujejo veliko delovno obremenitev, neplačane naloge in občutek izoliranosti na delovnem mestu. Poleg tega so skrb za varnost zaposlitve, neplačane nadure ter ustrahovanje in nadlegovanje s strani sodelavcev znatno povečali raven stresa.
Znaki izgorelosti vključujejo težave s koncentracijo, izgubo ciljev, zmanjšan občutek ponosa na svoje delo in pomanjkanje motivacije. Prav tako se pojavljajo telesni simptomi, kot so utrujenost, frustracija, glavoboli in spremembe v apetitu ali spalnih navadah.
Ukrepi za zmanjšanje stresa
Za zmanjšanje delovnega stresa so pomembni ukrepi, kot so spodbujanje rednih odmorov, ponujanje virov za duševno zdravje in omogočanje odprte komunikacije med zaposlenimi in delodajalci. Prav tako lahko fleksibilne delovne ureditve in dostop do programov za dobro počutje pomembno vplivajo na zmanjšanje stresa in izboljšajo duševno zdravje zaposlenih.
Stres na delovnem mestu je torej globalni izziv, ki vpliva na različne sektorje, od policije in zdravstva do izobraževanja. Z ustreznimi ukrepi in podporo delodajalcev lahko izboljšamo duševno zdravje zaposlenih in ustvarimo bolj zdravo delovno okolje.
Portal24; Foto: Pexels