Italija oživlja načrte za najdaljši viseči most na svetu: Most med Sicilijo in celino
[Euronews] – Konec letošnjega leta naj bi se začela gradnja dolgo pričakovanega mostu, ki bo Sicilijo povezal s celinsko Italijo. Most bo po načrtih v rabi do začetka leta 2030. Ta monumentalni inženirski projekt, ki je že desetletja v pripravljalnih fazah, je bil nazadnje ustavljen leta 2013, a zdaj italijanska vlada pod vodstvom premierke Giorgie Meloni načrtuje njegovo oživitev.
Projekt gradnje mostu med Sicilijo in italijansko celino je že dolgo tema političnih in gospodarskih razprav v Italiji. Most bi predstavljal pomemben infrastrukturni podvig, saj bi z dolžino osrednjega razpona več kot 3 kilometre postal najdaljši viseči most na svetu. Most bi omogočil lažji prehod med otokom in celino, kar bi pripomoglo k izboljšanju gospodarskih razmer na Siciliji in zmanjšalo obremenitev trajektnih storitev, ki trenutno opravljajo večji del prevoza med Sicilijo in celino.
Zgodovina projekta
Prva resna razmišljanja o mostu segajo v čas starega Rima, ko so po nekaterih zgodovinskih zapisih Rimljani zgradili preprost most iz sodov in čolnov, da bi prečkali Mesinsko ožino. Ideja o trajni povezavi med Sicilijo in celino je v prejšnjem stoletju ponovno zaživela pod vodstvom italijanskega diktatorja Benita Mussolinija, vendar se ni nikoli uresničila. Šele v začetku 2000-ih, ko je vlada Silvia Berlusconija začela pogovore o financiranju projekta iz sredstev Evropske unije, je gradnja mostu postala resna možnost.
Leta 2009 je podjetje Messina Strait Company dobilo pogodbo za gradnjo predlagane železniške in cestne povezave med sicilijanskim mestom Messina in regijo Kalabrija na celini. Vendar je bil projekt opuščen leta 2013 zaradi gospodarske krize in varčevalnih ukrepov pod vlado Maria Montija, ki je prav tako zaprla podjetje, odgovorno za gradnjo.
Oživitev projekta
Leta 2022 je novoizvoljena vlada premierke Giorgie Meloni napovedala oživitev projekta. Meloni je izjavila, da bo Italija zaprosila Evropsko unijo za pomoč pri financiranju več milijard evrov vrednega projekta. V zadnjem tednu sta podjetje Società Stretto di Messina, ki bo odgovorno za gradnjo mostu, in Izvršna agencija Evropske komisije za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) podpisala nov sporazum o financiranju. Evropska unija bo v skladu z dogovorom krila 50 odstotkov stroškov načrtovanja železniške infrastrukture, kar znaša približno 25 milijonov evrov.
Gradnja naj bi se začela konec leta 2024, most pa naj bi bil dokončan do leta 2030. Predlagana struktura naj bi pomagala okrepiti gospodarske vezi med bogatim severom Italije in revnejšim jugom, hkrati pa tudi zmanjšala prometno obremenitev trajektnih prevozov čez Mesinsko ožino.
Podpora in kritike
Projekt ima veliko podpornikov, ki poudarjajo njegove gospodarske koristi. Most bi omogočil hitrejši transport tovora, ki prihaja iz Sueškega prekopa, ter pospešil prevoz blaga na sever države. Zagovorniki projekta trdijo, da bo ta povezava močno okrepila stagnirajoče gospodarstvo Sicilije in zmanjšala geografsko ločenost otoka od preostale Italije.
Kljub temu pa obstajajo tudi številni kritiki. Nekateri nasprotniki menijo, da bi bil most potrata javnih sredstev in da predstavlja tveganje zaradi dejstva, da leži na potresno aktivnem območju. Okoljevarstveniki opozarjajo na morebitno škodo lokalnim ekosistemom in negativni vpliv na krajinsko podobo območja.
Minister za infrastrukturo Matteo Salvini je nedavno izrazil optimizem glede začetka gradnje, saj meni, da bo most pomembno prispeval k zmanjšanju onesnaževanja in stroškov prevozov, ki jih povzroča trajektni promet. “Začetek gradnje mostu čez ožino je eden mojih ciljev,” je povedal v intervjuju za italijansko televizijsko hišo RAI. Stroški trajektnih prevozov naj bi na letni ravni presegali stroške gradnje mostu, kar je po njegovem mnenju še en argument za nadaljevanje projekta.
Z ocenjenimi stroški v višini 4,6 milijarde evrov je gradnja mostu čez Mesinsko ožino eden najbolj ambicioznih infrastrukturnih projektov v sodobni zgodovini Italije. Če bo šlo vse po načrtih, bi most lahko postal simbol tehnične inovativnosti in gospodarskega napredka države.
Portal24; Foto: Pixabay/nikoanastasi