Investicije v distribucijsko omrežje: 3,95 milijarde evrov do 2034
Slovenski elektrodistributerji so na nedavni konferenci predstavili ambiciozen načrt vlaganj v distribucijsko omrežje za obdobje 2025–2034, ki predvideva naložbe v skupni vrednosti 3,95 milijarde evrov. Od tega naj bi približno 2,47 milijarde evrov namenili za novogradnje, preostalih 1,48 milijarde evrov pa za rekonstrukcije obstoječe infrastrukture, poroča MMC RTV SLO. Posamezne družbe so si razdelile finančne obveznosti: Elektro Ljubljana naj bi vložil 1,16 milijarde evrov, Elektro Maribor 1,11 milijarde evrov, Elektro Celje 814 milijonov evrov, Elektro Gorenjska 459 milijonov evrov, Elektro Primorska pa 407 milijonov evrov. Načrt je zasnovan tako, da bo elektrodistribucijsko omrežje pripravljeno na pričakovano povečanje porabe električne energije, predvsem zaradi elektrifikacije prometa in ogrevanja.
Predsednik skupščine Gospodarskega interesnega združenja distribucije električne energije in predsednik uprave Elektra Primorska Uroš Blažica je poudaril, da je infrastrukturo treba prilagoditi projekcijam porabe. “Načrt se veže na projekcijo porabe električne energije in infrastrukturo je treba na to pripraviti,” je dejal. Ob tem je izrazil dvom o tempu elektrifikacije, saj meni, da bo ta zaradi geopolitičnih in ekonomskih razlogov počasnejši, kot se pričakuje. “Izplačati se mora in potem se bo ta prehod zgodil,” je dodal, pri čemer je izpostavil pomen spodbud za hranilnike, električne avtomobile in industrijo. Blažica je še zatrdil, da so elektrodistributerji dovolj prilagodljivi in lahko dinamiko vlaganj uskladijo s potrebami.
Mervar: Brez višje omrežnine vlaganja ne bodo mogoča
Po poročanju MMC RTV SLO je direktor sistemskega operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja Elesa Aleksander Mervar opozoril na finančne izzive, ki jih prinašajo načrtovana vlaganja. “Vlaganja v distribucijsko omrežje povečujejo potrebo po zvišanju omrežnine,” je dejal Mervar, ki meni, da bi previsoke naložbe v omrežje, če poraba elektrike ne bo rasla po pričakovanjih, lahko privedle do visokih stroškov, ki jih omrežnina ne bi pokrila. Napovedi porabe so bile pripravljene pred leti, a je medtem poraba v Sloveniji upadla, kar povečuje negotovost. Mervar je izpostavil tudi vpliv politike EU-ja, ki bi jo lahko krojile odločitve večjih držav, kot je Nemčija.
Trenutno je omrežnina v Sloveniji nižja kot v sosednjih državah in povprečju EU-ja, kar je posledica prihodkov Elesa iz čezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki so doslej pokrivali razliko do potrebnih sredstev. Mervar ocenjuje, da bodo investicijske naloge izvedljive do leta 2027, za obdobje do 2034 pa brez občutnega zvišanja omrežnine ne vidi realne možnosti za uresničitev načrta. Od 3,95 milijarde evrov je 1,2 milijarde evrov že opredeljenih, predvsem iz posojil, amortizacije in nepovratnih sredstev, medtem ko 2,2 milijarde evrov ostaja “odprtih”.
Izzivi zadolževanja in nepovratna sredstva
Predsednik uprave Elektra Ljubljana Urban Likozar je izrazil dvom o izvedljivosti naložb zaradi omejitev pri zadolževanju, ki jih določa Slovenski državni holding (SDH). Družbe se približujejo zgornji meji zadolženosti, kar bi lahko otežilo pridobivanje evropskih sredstev. Dejan Božič iz SDH-ja je zavrnil idejo o državnem poroštvu in poudaril potrebo po vzdržnem poslovanju z “pravimi projekcijami in pravimi omrežninami”.
Po poročanju MMC RTV SLO je državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen izpostavila, da je v okviru načrta za okrevanje in odpornost že sklenjenih za 70 milijonov evrov pogodb za naložbe v nizkonapetostno omrežje, v teku pa je izbor projektov za srednjenapetostno omrežje v vrednosti 16 milijonov evrov. Ministrstvo je predlagalo tudi spremembe kohezijskega programa, ki bodo zagotovile dodatnih 17 milijonov evrov za pametna distribucijska omrežja, od tega 13 milijonov evrov iz kohezijskih sredstev.
Direktorica Agencije za energijo Duška Godina je poudarila pomen učinkovite rabe omrežij in izpostavila nov sistem omrežnine, s katerim je Slovenija med vodilnimi v EU-ju. “Natančne projekcije porabe ni mogoče dati in po njenih besedah se ne bi smeli preveč obremenjevati, kje bomo dobili omenjene štiri milijarde evrov,” je dejala, in dodala, da je ključno vprašanje, koliko omrežja potrebujemo in kako ga učinkovito izkoristiti.