Idija se pripravlja na drugi poskus pristanka na Luni
Indija se pripravljala na pomemben trenutek v svojem vesoljskem programu – drugi poskus pristanka na Luni. To je zgodovinski trenutek za najbolj naseljeno državo na svetu, saj se je ves svet napeto oziral v nebo.
Projekt, imenovan Chandrayaan-3, kar v sanskrtu pomeni “mesečevo plovilo”, je imel načrt, da bo pristajalno napravo Vikram spustil v bližini malo raziskanega luninega južnega tečaja. Če bi uspelo, bi to postalo prvo pristajanje te vrste v zgodovini vesoljskih programov.
Prejšnji poskus Indije, ki je potekal leta 2019, se ni končal uspešno, a tokratni projekt je pritegnil veliko pozornosti zaradi svojega potenciala. To je postalo še bolj zanimivo, ko se je izkazalo, da se je ruska misija, namenjena v isto regijo, nedavno s svojo pristajalno napravo strmoglavila na Lunino površino.
Nekdanji indijski vodja vesolja, K Sivan, je povedal, da so najnovejše fotografije, poslane s pristajalno napravo, zelo spodbudne. Fotografije namreč kažejo na uspeh zadnjega dela potovanja. “To je nekaj spodbude, da bomo lahko dosegli misijo pristanka brez težav,” je poudaril.
Indijska organizacija za vesoljske raziskave (ISRO) je po prejšnjem neuspehu pred štirimi leti izvedla popravke in izboljšave na tem projektu. K Sivan je zagotovil, da bo Chandrayaan-3 bolj robusten, saj imajo zaupanje in pričakujejo, da bo tokrat vse potekalo gladko.
Pot je bila dolga
Pot do tega trenutka ni bila preprosta. Misija se je začela pred skoraj šestimi tedni pred tisoči navdušenih gledalcev, a trajalo je več časa, da je sonda dosegla Luno v primerjavi z misijami Apollo v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Indija je za to misijo uporabila manj zmogljive rakete kot nekoč ZDA. Sonda je večkrat obkrožila Zemljo, da je pridobila potrebno hitrost, preden se je odpravila na svojo mesec dni dolgo pot proti Luni.
Pristajalna naprava Vikram, imenovana tudi “hrabrost” v sanskrtu, se je prejšnji teden ločila od svojega pogonskega modula. Od vstopa v lunino orbito 5. avgusta je pošiljala nazaj slike luninega površja. Slednje pa je dodatno povečalo pričakovanja pred pristankom.
Indijska vesoljska agencija ISRO je dan pred pristankom sporočila, da vse poteka po načrtih, njen kompleks za nadzor misije pa je kar “brenčal od energije in navdušenja”.
Indija ima sicer sorazmerno nizkoproračunski vesoljski program, vendar je ta vse bolj obsežen in uspešen. Stroške ohranja nizke s prilagajanjem obstoječe vesoljske tehnologije in s pomočjo visoko usposobljenih inženirjev, ki delajo za precej manjšo plačo kot njihovi tuji kolegi.
Indija je leta 2014 postala prva azijska država, ki je postavila satelit v orbito okoli Marsa, in načrtuje nadaljnje ambiciozne projekte, vključno z misijo s posadko v Zemljini orbiti v naslednjih letih.
Kot je poudaril nekdanji vodja ISRO, Sivan, bodo prizadevanja za raziskovanje luninega južnega tečaja pomemben prispevek k znanstvenemu spoznanju. Pristanek na Lunini površini je do zdaj uspel le Rusiji, ZDA in Kitajski.