Imenovanje mandatarja ne bo dovolj za rešitev francoske politične krize
Imenovanje novega predsednika vlade v Franciji, ki ga mora izbrati predsednik Emmanuel Macron, samo po sebi ne bo rešilo trenutne politične krize v državi. Politični položaj je po predčasnih parlamentarnih volitvah, ki so potekale pred dvema mesecema, zelo zapleten. Razdeljenost francoskega parlamenta na tri skoraj enako močne politične bloke, in sicer na levo koalicijo Nova ljudska fronta (NFP), Macronovo sredinsko skupino in skrajno desno Nacionalno zborovanje, kar onemogoča enostavno oblikovanje vladne večine. Nobena od teh strank namreč ne želi vstopiti v koalicijo z drugo stranko, kar otežuje doseganje stabilnosti v političnem prostoru.
Politična razdeljenost in iskanje premierja
V Franciji so potrebni zapleteni politični manevri za oblikovanje vlade, saj noben od treh glavnih blokov nima absolutne večine v državnem zboru, ki šteje 577 poslancev. Za dosego večine 289 sedežev bo moral bodoči predsednik vlade pridobiti podporo vsaj dela drugega tabora. Slednje pa glede na trdo razdeljenost blokov ni enostavno.
Macron se že dva meseca sooča z izzivom imenovanja premierja, saj mora izbrati nekoga, ki bo preživel glasovanje o nezaupnici v parlamentu. Po mnenju politologa Hall Gardenerja je Macron v dilemi, saj ne najde kandidata, ki bi lahko združil politični center in prejel dovolj podpore za vodenje vlade. Politični strokovnjak Emmanuel Rivière dodaja, da je Macron prevzel veliko odgovornost, saj bo neuspeh mandatarja, ki ga imenuje, štel za njegov osebni neuspeh.
Kandidati za premierja
V javnosti kroži več imen kandidatov za prihodnjega francoskega premierja. Med njimi je nekdanji socialistični premier Bernard Cazeneuve, ki pa je zaradi nasprotovanja Macronovi pokojninski reformi, ki je ključna točka predsednikove politike, izpadel iz ožjega izbora. Prav tako je v igri konservativni politik Xavier Bertrand, vendar je Nacionalno zborovanje Marine Le Pen že napovedalo, da bo glasovalo proti njemu.
Druga možnost je Thierry Beaudet, javni uslužbenec, ki vodi francoski ekonomski, socialni in okoljski svet. Kljub temu, da je tehnično usposobljen, mu po mnenju strokovnjakov primanjkuje političnih izkušenj za vodenje razdeljenega parlamenta. V zadnjem času pa je kot potencialni kandidat izpostavljen tudi Michel Barnier, nekdanji evropski komisar in glavni pogajalec za brexit, ki velja za bolj izkušenega politika.
Časovni pritisk in prihodnje odločitve
Čeprav ima Macron po ustavi pravico, da si vzame čas za imenovanje predsednika vlade, se sooča z vse večjimi pritiski. Dva ključna roka, ki se bližata, sta predložitev predlogov za zmanjšanje javne porabe EU do 20. septembra in predlog proračunskega načrta za leto 2025, ki ga mora Francija vložiti v državni zbor do 1. oktobra. Francija mora v skladu s pravili EU zmanjšati javno porabo za vsaj 30 milijard evrov do leta 2025.
Če Macron ne bo kmalu imenoval predsednika vlade, ki bi imel dovolj politične moči za preživetje v parlamentu, se lahko politična kriza v Franciji še poglobi, kar bi vplivalo na sposobnost države za sprejemanje nujnih gospodarskih ukrepov. Zdaj je ključno, da Macron najde osebo, ki bo lahko vodila vlado v tako razdeljenem političnem okolju.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pixabay