Hude suše v južni Evropi ogrožajo pridelke in vodo
V južnih delih Evrope se poleti pojavljajo hude suše, v nekaterih regijah pa vode že primanjkuje. Zato kmetje pričakujejo najslabšo letino v zadnjih desetletjih. Zaradi podnebnih sprememb je ta regija iz leta v leto bolj vroča in sušna, zaloge podzemne vode pa so se skoraj izčrpale. V Španiji, južni Franciji in Italiji so tla postala suha. Nizka gladina rek in rezervoarjev ogroža tudi proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah to poletje.
Znanstveniki opozarjajo, da so temperature na nekaterih območjih že poletne. Lanska rekordna vročina je privedla do najhujše suše v najmanj 500 letih. Glede na te podatke, Evropo čaka še eno hudo poletje.
Trenutno so najtežje razmere v Španiji. Jorge Olcina, profesor na univerzi v Alicanteju v Španiji, meni, da se bodo poleti razmere zaradi suše še poslabšale.
Možnosti, da bi dež rešil problem, so trenutno zelo majhne. Olcina je izjavil: “V tem letnem času lahko pričakujemo le krajevne nevihte, ki pa ne bodo omilile velikega pomanjkanja padavin.”
Španski minister za kmetijstvo Luis Planas je iskal nujno pomoč EU. Opozoril je na velike težave, ki jih povzroča suša. Posledice ni mogoče reševati samo z nacionalnimi sredstvi. Tako je navedeno v pismu, poslanem Evropski komisiji 24. aprila.
Kritično pomanjkanje vode in pozno ukrepanje
Južna Evropa ni edina regija, ki jo je letos prizadelo hudo pomanjkanje vode. Afriški rog se trenutno spopada z najhujšo sušo v zadnjih desetletjih, Argentina pa se spopada z zgodovinsko sušo, ki je uničila pridelek soje in koruze.
V Sredozemlju, kjer je povprečna temperatura za 1,5 stopinje Celzija višja kot pred 150 leti, se vse pogostejše in hujše suše ujemajo z napovedmi znanstvenikov glede vpliva podnebnih sprememb na to regijo.
“Vsi znaki podnebnih sprememb se kažejo točno tako, kot smo opozarjali,” je izjavila Hayley Fowler, profesorica, specializirana za učinke podnebnih sprememb na univerzi Newcastle.
Kljub temu da so dolgoročne napovedi že dolgo objavljene, pa priprave zaostajajo. Številne kmetijske regije morajo še vedno izvajati metode varčevanja z vodo, kot je natančno namakanje, ali preiti na pridelke, odporne na sušo, kot so sončnice.
“Vlade zaostajajo. Podjetja zaostajajo,” je izjavil Robert Vautard, klimatolog in direktor francoskega inštituta Pierre-Simon Laplace. “Nekatera podjetja sploh ne razmišljajo o spremembi svojega modela porabe, ampak preprosto poskušajo najti čudežne tehnologije, ki bi jim prinesle vodo.”
Letošnja zima je bila v Franciji najbolj sušna po letu 1959, kar je sprožilo posebna opozorila in ukrepe v štirih regijah, kjer je omejena poraba vode za nebistvene sektorje, vključno s kmetijstvom.
Huda suša prizadela Portugalsko in Španijo
Suša je prizadela tudi Portugalsko, kjer je prizadela približno 90 odstotkov površine države, huda suša pa je prizadela petino ozemlja, kar je skoraj petkrat več kot pred letom dni.
V Španiji, kjer je bilo do aprila za polovico manj padavin kot lani, je na tisoče ljudi odvisnih od dostave pitne vode s tovornjaki, nekatere regije, med njimi Katalonija, pa so uvedle omejitve porabe vode.
Po podatkih kmetijskih združenj je več kmetov že poročalo o do 80-odstotni izgubi pridelka, zlasti žit in oljnic.
“To je največja izguba pridelka v več desetletjih. Je hujša kot lani,” je glede Španije izjavil Pekka Pesonen, vodja evropskega kmetijskega združenja Copa-Cogeca.
Po podatkih Komisije skoraj polovica oljk in tretjina sadja, porabljenega v EU, prihaja iz Španije.
Vodni rezervoarji so v povprečju polni le do 50 odstotkov. Država je prejšnji teden namenila več kot 2 milijardi evrov za nujno pomoč. Še vedno čaka na odgovor Komisije glede prošnje za uporabo kriznega sklada. Ta je v višini 450 milijonov evrov in je iz proračuna Unije za kmetijske subvencije.
Komisija pozorno spremlja razmere.
“Huda suša v južni Evropi je še posebej zaskrbljujoča, saj bi lahko še povečala že tako visoke potrošniške cene v Evropi,” je dejala Miriam Garcia Ferrer, tiskovna predstavnica Komisije.
Podobne težave se pričakujejo tudi v Italiji, kjer je do 80 odstotkov vodnih virov namenjenih kmetijstvu. Zaradi letošnje skromne snežne odeje v gorah in nizke vlažnosti tal pa italijanski kmetje načrtujejo zmanjšanje setve in obdelujejo 6 odstotkov manj površin kot lani.
Severna Italija se sooča s 70-odstotnim primanjkljajem vodnih zalog po dveh letih pomanjkanja vode. To je posledica staljenega snega in 40-odstotnega pomanjkanja vlage v tleh. Kar je potrdil tudi Luca Brocca, direktor raziskav pri italijanskem nacionalnem raziskovalnem svetu.
Zaradi takšnega pomanjkanja vode bi lahko bila suša še hujša kot lansko poletje, ko je Italija doživela najhujšo sušo v zadnjih 70 letih.
“Leto 2022 je bilo resnično izjemno in zdi se, da bo tudi letošnje leto izjemno,” je dodal Brocca.
Portal24 Foto: Pexels