Hrvaške volitve: Bo Milanović ohranil predsedniški stolček?
Aktualni hrvaški predsednik Zoran Milanović, znan po svojih populističnih stališčih in glasnem nasprotovanju podpori Evropske unije Ukrajini, se ta konec tedna znova poteguje za mesto predsednika. Kljub temu da je Milanović, nekdanji premier in politik z največjo priljubljenostjo v državi, trenutno favorit, analitiki ocenjujejo, da bo njegov ponovni mandat težko zagotoviti že v prvem krogu volitev.
Milanović, ki ima podporo največje opozicijske stranke, levosredinske SDP, je v preteklosti pogosto polariziral javnost s svojimi izjavami in politično držo, navaja Euronews. Njegova odločitev, da blokira sodelovanje Hrvaške v misiji Nata za usposabljanje ukrajinskih vojakov, je bila deležna številnih kritik tako doma kot v tujini. “Noben hrvaški vojak ne bo sodeloval v vojni nekoga drugega,” je izjavil Milanović, kar je razburilo mnoge podpornike zahodnega zavezništva.
Njegov glavni tekmec, kandidat desnosredinske HDZ, Dragan Primorac, se predstavlja kot povezovalec in poudarja zahodno usmeritev Hrvaške. “Mesto Hrvaške je na zahodu, ne na vzhodu,” je dejal Primorac, ki pa se mora spoprijeti tudi z vplivom korupcijskega škandala, povezanega z zaprtjem ministra za zdravje.
Širša tekma in vloga predsednika
Čeprav je predsedniška funkcija na Hrvaškem večinoma ceremonialna, ima predsednik kljub temu določeno politično moč, saj opravlja vlogo vrhovnega poveljnika vojske in sodeluje pri oblikovanju zunanje politike. Milanovićevi podporniki trdijo, da bi njegov ponovni mandat lahko uravnotežil prevlado HDZ v drugih vladnih institucijah, medtem ko kritiki opozarjajo na njegove sporne izjave, ki bi lahko ogrozile mednarodni ugled Hrvaške.
Med ostalimi kandidati izstopata konservativna neodvisna kandidatka Marija Selak Raspudić in Ivana Kekin iz levozelene stranke Možemo. Selak Raspudić, ki je bila v preteklosti povezana z desničarsko stranko Most, se zdaj osredotoča na gospodarska vprašanja, medtem ko Kekin, psihiatrinja in mestna političarka, zagovarja prenovo zdravstvenega sistema in opozarja na korupcijo v vladajoči stranki HDZ.
Hrvaška politična scena je v zadnjih letih zaznamovana s številnimi spori med Milanovićem in premierjem Andrejem Plenkovićem iz HDZ, kar je postalo eden ključnih elementov v sedanji politični dinamiki. Čeprav ankete kažejo prednost Milanoviću, je malo verjetno, da bi kateri od kandidatov v prvem krogu volitev dosegel več kot 50 odstotkov glasov. Slednje pomeni, da se bo odločitev verjetno prenesla v drugi krog 12. januarja.
V tekmi so še štirje dodatni kandidati, a nobeden naj ne bi napredoval v drugi krog. Hrvaška ima 3,8 milijona državljanov in približno 1,6 milijona volilnih upravičencev.
Portal24; Foto: Wikimedia/ Damir Sencar/HINA/POOL/PIXSELL/Socialno Demokratična Stranka Hrvaške