GURS: Večini prebivalcev tržni nakup stanovanja postaja nedosegljiv
[MMC RTV SLO] – Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) je v svojem polletnem poročilu o nepremičninskem trgu razkrila zaskrbljujoče trende, ki kažejo na naraščajoče cene nepremičnin in hkrati padajoče število sklenjenih kupoprodajnih pogodb. Številni prebivalci si namreč tržnega nakupa stanovanja zaradi visokih cen več ne morejo privoščiti.
V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo sklenjenih približno 12.000 kupoprodajnih pogodb za vse kategorije nepremičnin v skupni vrednosti 1,2 milijarde evrov. To pomeni, da sta število in vrednost sklenjenih poslov v primerjavi z drugim polletjem 2023 padla za približno 15 in 10 odstotkov. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da so te številke v primerjavi s prvim polletjem 2022 padle za kar 35 do 40 odstotkov, vrednost poslov pa se je zmanjšala za 25 do 30 odstotkov.
Kljub zmanjšanemu številu transakcij pa cene nepremičnin še naprej naraščajo. Po rekordni rasti cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za gradnjo v letu 2022 in kasnejši umiritvi v letu 2023, so se cene znova začele povečevati. V zadnjem letu so cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah zrasle za 10 odstotkov, cene stanovanjskih hiš za 6 odstotkov, cene zemljišč za gradnjo pa za kar 24 odstotkov.
Različne cene po slovenskih mestih
GURS navaja, da se cene novih stanovanj v prestolnici gibljejo med 5000 in 7000 evrov na kvadratni meter, medtem ko so v Kopru cene nekoliko nižje, in sicer od 4500 do 6000 evrov na kvadratni meter. V manjših mestih, kot sta Kranj in Maribor, so cene še dostopnejše; v Kranju se gibljejo med 3200 in 4100 evrov na kvadratni meter, v Mariboru pa med 3000 in 3500 evrov. Kljub razlikam v cenah pa povsod zaznavajo rast, pri čemer je Kranj izjema, kjer so se cene dvignile le za 3 odstotke.
Število transakcij s stanovanji v večstanovanjskih stavbah upada že peto polletje zaporedoma, medtem ko število transakcij s stanovanjskimi hišami upada že četrto polletje. V primerjavi z vrhuncem v drugem polletju 2021, ko je število transakcij doseglo rekordno raven po koncu epidemije, je bilo število kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin v prvem polletju 2024 manjše za kar 45 odstotkov.
Trend upadanja števila transakcij velja tudi za zemljišča za gradnjo stanovanjskih stavb. Število tovrstnih kupoprodaj je bilo v prvem polletju 2024 skoraj polovico manjše kot v prvem polletju 2021. Poleg tega GURS ugotavlja, da je število prodanih stanovanj v Ljubljani v prvem polletju 2024 v primerjavi z lanskim letom padlo za 20 do 25 odstotkov. Kljub temu pa je število transakcij v Celju naraslo, kar pripisujejo zaključku projekta Sončni Golovec, v katerem so prodali okoli 90 novozgrajenih stanovanj.
Rast cen kljub pomanjkanju transakcij
Kljub manjšemu številu transakcij se cene nepremičnin še naprej povečujejo. GURS ocenjuje, da je bilo v prvi polovici letošnjega leta na trg dodanih okoli 900 novih stanovanjskih enot, od tega največ na Štajerskem, kjer sta Maribor in Celje zabeležila vsak po približno 230 novih stanovanj. Ljubljana in Kranj sta sledila z okoli 150 oziroma 130 enotami.
Napovedi GURS-a kažejo, da bo na trg v naslednjih mesecih prišlo še več novih stanovanj. Trenutno je v gradnji po Sloveniji približno 5700 novih stanovanjskih enot, največ v Ljubljani, kjer je v gradnji kar 2500 stanovanj. Kljub temu pa GURS izpostavlja, da bo ponudba novih stanovanj še vedno nezadostna glede na povpraševanje.
Kot eno glavnih težav GURS izpostavlja dejstvo, da večina prebivalstva si zaradi naraščajočih cen in pomanjkanja dostopnih nepremičnin tržnega nakupa stanovanja ali hiše preprosto ne more več privoščiti. Cene nepremičnin na bolj zaželenih lokacijah so namreč presegle finančne zmožnosti povprečnega prebivalca, medtem ko so stanovanja na manj privlačnih lokacijah pogosto precenjena ali slabše kakovosti.
Portal24; Foto: Pixabay