Gospodarska rast v 2023, kljub izzivom stabilna
Leto 2023 je za slovensko gospodarstvo prineslo zmerno rast bruto domačega proizvoda (BDP), ki je znašal 63.951 milijonov EUR. V primerjavi z letom 2022 je bil BDP v tekočih cenah večji za 12,4 odstotka, medtem ko je realna rast, torej rast, prilagojena za inflacijo, dosegla 2,1 odstotka. Kljub pozitivnim kazalnikom pa se je gospodarska rast umirila v primerjavi s prejšnjim letom, ko je realna rast znašala 2,7 odstotka.
Letna ocena BDP za leto 2023 in vplivi na rast
Ocena BDP za leto 2023, ki temelji na prvih letnih podatkovnih virih, kaže, da je nominalna rast znašala 12,4 odstotka, kar je posledica predvsem rasti cen. V realnih številkah pa je BDP zrasel za 2,1 odstotka. Ta rast je za 0,5 odstotne točke višja od četrtletne ocene, objavljene februarja 2024, kar kaže na določene revizijske prilagoditve in izboljšanje ocene gospodarske aktivnosti.
K rasti BDP so največ prispevali sektorji gradbeništva, oskrbe z energijo, predelovalnih dejavnosti ter informacijskih in komunikacijskih dejavnosti. Gradbeništvo je prispevalo največ, in sicer 0,8 odstotne točke k rasti, medtem ko sta oskrba z energijo ter predelovalne in komunikacijske dejavnosti prispevale po 0,3 do 0,7 odstotne točke. Po drugi strani so negativno na rast vplivale finančne in zavarovalniške dejavnosti, rudarstvo ter kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, ki so skupaj zmanjšali rast za 0,3 odstotne točke.
Zunanja trgovina in končna potrošnja
Eden izmed ključnih dejavnikov, ki so prispevali k pozitivnemu rezultatu BDP, je bil saldo menjave s tujino. Kljub upadu zunanjega povpraševanja (realno minus 2,0 odstotka) se je uvoz blaga in storitev zmanjšal še bolj (realno minus 4,5 odstotka), kar je pozitivno vplivalo na saldo menjave s tujino, ki je k rasti obsega BDP prispeval 2,3 odstotne točke. Izvoz in uvoz blaga sta upadla, medtem ko so storitve zabeležile zmerno rast. Pogoji menjave s tujino so se po dveh letih poslabšanja izboljšali, saj so cene izvoza zrasle za 1,6 odstotka, medtem ko so se cene uvoza znižale za 2,0 odstotka.
Rast zalog je bila v letu 2023 manjša kot v prejšnjem letu, kar je k rasti BDP prispevalo negativno, in sicer minus 1,5 odstotne točke. Končna potrošnja gospodinjstev je zabeležila skromno rast za 0,2 odstotka, medtem ko je končna potrošnja države zrasla za 2,4 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so prav tako zrasle, in sicer za 3,9 odstotka, kar kaže na nadaljevanje naložbenega cikla v slovenskem gospodarstvu.
Spremembe v strukturi BDP: Plače, davki in dohodki
V letu 2023 se je delež sredstev za zaposlene v BDP zmanjšal za 0,7 odstotne točke, kar je rezultat manjšega deleža plač v celotnem gospodarstvu. Delež sredstev za zaposlene je tako znašal 51,2 odstotka BDP. Delež davkov na proizvodnjo se je zmanjšal za 0,6 odstotne točke, medtem ko so subvencije narasle za 0,5 odstotne točke in dosegle 2,3 odstotka BDP. Potrošnja stalnega kapitala se je zmanjšala za 1,1 odstotne točke, kar kaže na manjše naložbe v kapital v primerjavi s preteklimi leti. Po drugi strani se je delež neto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka povečal za 3,0 odstotne točke, kar pomeni, da so podjetja kljub manjši rasti uspela povečati svoj dobiček.
Rast zaposlenosti in samozaposlenosti
Zaposlenost se je v letu 2023 povečala za 1,2 odstotka, medtem ko se je število samozaposlenih povečalo za 3,6 odstotka. Skupna zaposlenost je zrasla za 1,6 odstotka, kar je privedlo do najvišje ravni zaposlenosti v zgodovini slovenskih nacionalnih računov, z letno povprečno zaposlenostjo ocenjeno na milijon in sto tisoč oseb. Od tega je bilo zaposlenih 80,2 odstotka, samozaposlenih pa 19,8 odstotka, kar kaže na stabilno rast trga dela kljub izzivom v širšem gospodarskem okolju.
[Vir: SURS]; Portal24; Foto: Pixabay