Gorski Karabah: Množično izseljevanje, obtožbe etničnega čiščenja in razpustitev vlade
Separatistična vlada Gorskega Karabaha je oznanila svojo razpustitev in konec tridesetletnega prizadevanja za neodvisnost, saj naj bi do konca leta nepriznana republika prenehala obstajati. Več kot polovica prebivalstva regije pa je po navedbah armenskih uradnikov že zbežala.
Napetost v regiji se je dodatno zaostrila, ko je Azerbajdžan prejšnji teden sprožil bliskovito ofenzivo z namenom ponovne vzpostavitve nadzora nad separatistično regijo. Azerbajdžan je od Armencev v Gorskem Karabahu zahteval razorožitev in razpustitev separatistične vlade.
Odlok separatističnega predsednika regije, Samvela Shakhramanyana, je navajal sporazum z dne 20. septembra. Glede na sporazum se spopad konča, omogoča tudi “svobodno, prostovoljno in neovirano gibanje” prebivalcev Gorskega Karabaha v Armenijo.
V nedeljo je postalo jasno, da se situacija hitro razvija, saj se je začelo množično izseljevanje etničnih Armencev iz gorske regije v Armenijo. Po podatkih armenskih uradnikov je v Armenijo zbežalo več kot 60 odstotkov, kar pomeni 74.400 od 120.000 prebivalcev Gorskega Karabaha.
Zgodovina polna obtožb
Zgodovina konflikta med Armenijo in Azerbajdžanom je polna obtožb o usmerjenih napadih, pokolih in drugih grozodejstvih. Leta 1994, po šestih letih separatističnih bojev in razpadu Sovjetske zveze, je Gorski Karabah prišel pod nadzor etničnih armenskih sil. Leta 2020 je Azerbajdžan med šesttedensko vojno prevzel nazaj nekatere dele regije.
Armenija trdi, da je Azerbajdžan s blokado edine ceste, ki povezuje Gorski Karabah z Armenijo, onemogočil dobavo osnovne hrane in goriva. Nasprotujoče se trditve med državama so zaostrile situacijo.
Armenski premier Nikol Pašinjan je obsodil trenutne razmere, ki so po njegovih besedah vodile do etničnega čiščenja. “V prihodnjih dneh v Gorskem Karabahu ne bo več Armencev,” je dejal. Azerbajdžansko zunanje ministrstvo je odločno zavrnilo obtožbe. Ministrstvo trdi, da je odhod Armencev osebna odločitev.
Po navedbah azerbajdžanskih oblasti bodo za tiste Armence, ki nimajo lastnih prevoznih sredstev, poslali avtobuse v regionalno prestolnico, znanemu Armencem kot Stepanakert in Azerbajdžancem kot Khankendi.
Ruben Vardanjian, nekdanji vodja separatistične vlade Gorskega Karabaha, je bil prejšnji teden, ko je poskušal zapustiti Gorski Karabah v Armenijo aretiran. Grozi mu obtožba financiranja terorizma in do 14 let zapora. David Babayan, nekdanji zunanji minister Gorskega Karabaha in trenutni svetovalec predsednika, je izjavil, da se bo predal azerbajdžanskim oblastem.
Kot odziv na to krizo je Armenija vzpostavila centre za registracijo in pomoč beguncem. Za pomoč je sicer zaprosilo manj kot 20 odstotkov ljudi, ki so prispeli v državo.
Kot se zdi, se situacija v regiji hitro spreminja, pri čemer sta obe strani, Armenija in Azerbajdžan, trdno prepričani v svoje stališče in pravico do regije Gorski Karabah.
vir Foto: AIBS News X Portal24