Golobova Svoboda izgubila kar dve tretjini volivcev
Skoraj dve leti po zadnjih parlamentarnih volitvah v Sloveniji se vse parlamentarne stranke soočajo z zmanjšanjem javnomnenjske podpore, razkriva najnovejša raziskava Slovensko javno mnenje. Najbolj izrazit padec podpore beleži vladajoča stranka Gibanje Svoboda, ki je po podatkih raziskave izgubila kar dve tretjini svojih volivcev od zadnjih volitev. Kljub temu, da se zmanjšanje podpore kaže pri vseh strankah, trenutno prevladuje visok delež neopredeljenih volivcev, saj več kot tretjina anketiranih še ne ve, komu bi na morebitnih naslednjih volitvah namenili svoj glas.
Na zadnjih volitvah je za Gibanje Svoboda, katerega predsednik je aktualni premier Robert Golob, glasovalo 38,7 odstotka udeležencev, medtem ko bi jih v hipotetičnem primeru volitev to nedeljo za omenjeno stranko glasovalo le 12,1 odstotka.
Ostale parlamentarne stranke, ki so pred slabima dvema letoma prestopile parlamentarni prag, prav tako beležijo padec podpore med volivci. Največjo opozicijsko stranko SDS bi tokrat izbralo 17,5 odstotka vprašanih, kar je nekoliko manj v primerjavi z 19 odstotki na zadnjih volitvah. Podpora stranki NSi je padla z 6 na 4,1 odstotka. SD bi tokrat izbralo 6,5 odstotka vprašanih, medtem ko bi Levico izbrali trije odstotki vprašanih, kar je prav tako manj v primerjavi z zadnjimi volitvami.
Raziskava Slovensko javno mnenje 2023/2, ki jo je izvajal Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, je potekala od 2. novembra 2023 do 2. februarja 2024. Sodelovalo je 851 polnoletnih prebivalcev Slovenije, ki so odgovarjali na vprašanja o svoji izbiri na zadnjih parlamentarnih volitvah, in 1089 polnoletnih prebivalcev, ki so odgovarjali na vprašanje, koga bi najverjetneje volili, če bi bile volitve naslednjo nedeljo.
Korupcija, demokracija, zaupanje…
V Sloveniji je najvišje zaupanje med institucijami namenjeno gasilcem in civilni zaščiti, medtem ko cerkev, duhovniki, vlada in državni zbor uživajo najmanjše zaupanje državljanov. Državljani izražajo največji ponos na dosežke slovenskih športnikov.
Anketiranci so v raziskavi ocenjevali delovanje demokracije v Sloveniji z povprečno oceno 4,7 na lestvici od 1 do 10, kar je nižje v primerjavi z oceno 5,6, ki so jo dodelili deset let nazaj. Ko gre za predanost javnih služb, okoli 36 odstotkov meni, da so te predane ali zelo predane svojemu delu, medtem ko več kot 45 odstotkov anketiranih meni nasprotno.
Raziskava je pokazala tudi, da je po mnenju anketiranih korupcija precej razširjena v javnih službah, s skoraj 46 odstotki vprašanih, ki menijo, da je v korupcijo vpletenih veliko ljudi. Več kot polovica (53 odstotkov) anketiranih prav tako meni, da je medijsko poročanje o politiki v Sloveniji pristransko.
Kar zadeva družbeno deljiva vprašanja, skoraj 50 odstotkov vprašanih meni, da smrtna kazen ni sprejemljiva. 36 odstotkov vprašanih sprejema smrtno kazen. Prekinitev nosečnosti je sprejemljiva za skoraj 76 odstotkov anketirancev, istospolne poroke za skoraj 53 odstotkov, evtanazija pa za 63,5 odstotka vprašanih.
Vprašanja, ki so segala od osebne sreče do zaupanja v druge, so pokazala, da ljudje najvišjo povprečno oceno dodeljujejo vprašanju o osebni sreči, medtem ko je zaupanje v večino ljudi prejelo najnižjo povprečno oceno. Povprečna ocena splošnega zdravja na lestvici od 1 do 5 je bila 2,38.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Daniel Novakovič/STA