Predsednik vlade Robert Golob je podal izjavo glede slovenskega pristopa k naraščajočim obrambnim izdatkom v okviru Nata, dan pred začetkom vrha zavezništva v Haagu. Poudaril je zavezanost Sloveniji skupni varnostni drži, vendar ob tem izpostavil, da mora biti cilj vseh prizadevanj ohranitev miru.
»Slovenija ostaja zavezana skupni obrambni drži zavezništva, pri čemer jasno poudarjamo: vse, kar si želimo, je mir. Za osnovne obrambne zmogljivosti bomo namenili 2 odstotka BDP. Poleg tega je predvideno, da se bo 1,5 odstotka BDP namenjalo širšim obrambnim področjem – kot so zdravstvo, infrastruktura, kibernetska varnost in umetna inteligenca. Dodatnih do 1,5 odstotka bi se lahko namenilo za krepitev odpornosti Slovenije, med drugim za civilno zaščito, zaklonišča, raziskave in razvoj ter druge podporne zmogljivosti.«
Golob je ob tem pojasnil, da so vse številke dolgoročne in postopne ter da bodo uresničene do leta 2035. Slovenija že letos dosega izdatke v višini 2 odstotka BDP za obrambo, prihodnje leto jih načrtuje v višini 2,2 odstotka, nato pa bo vsako leto sledilo postopno povečanje po 0,2 odstotka. Leta 2029 bo opravljen vmesni pregled, ki bo pokazal, ali je nadaljnje zviševanje izdatkov sploh smiselno.
»Slovenija bo še naprej odgovorna članica zavezništva, pri čemer bomo sredstva vlagali premišljeno, z mislijo na dejanske potrebe ljudi – moč razumemo kot modrost, in varnost kot pot do miru,« je sklenil premier.
NATO cilja na 5 odstotkov BDP: obrambna strategija za novo desetletje
Na vrhu zveze Nato, ki poteka 24. in 25. junija 2025 v Haagu, so se članice zavezale k zgodovinski obrambni strategiji – do leta 2035 naj bi obrambni izdatki držav članic dosegli 5 odstotkov BDP. Cilj je razdeljen na 3,5 odstotka za klasične obrambne zmogljivosti in dodatnih 1,5 odstotka za širše varnostne naložbe, kot so zaščita kritične infrastrukture, kibernetska varnost ter civilna odpornost.
Pobudo je predstavil novi generalni sekretar zavezništva Mark Rutte, podprta pa je bila tudi s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Odločitev je odgovor na rusko agresijo proti Ukrajini, širše hibridne grožnje ter hitro spreminjajoče se varnostno okolje.
Dogovor je podprla večina članic. Države, kot so Litva, Estonija, Švedska, Poljska in Norveška, že izvajajo ali načrtujejo znatno povečanje izdatkov. Litva bo do leta 2026 namenjala med 5 in 6 odstotkov BDP, Poljska pa že zdaj dosega približno 4,7 odstotka. Švedska je napovedala, da bo do leta 2032 dosegla 5 odstotkov, Norveška pa brez zadolževanja sledi istemu cilju… več tukaj.
Kljub različnim nacionalnim pristopom ostaja skupen cilj jasen: močnejši, odpornejši in varnejši Nato, ki je sposoben zaščititi svoje članice pred starimi in novimi grožnjami – ob tem pa po besedah slovenskega predsednika vlade ne sme pozabiti, da je varnost predvsem pot do miru.
Miha D. Kovač
Foto: Žan Kolman/KPV/GOV.si