Predsednik vlade Robert Golob je v oddaji Odmevi na RTV Slovenija podrobno pojasnil sveženj ukrepov, ki jih je vlada pripravila po umoru Aleša Šutarja v Novem mestu. Tragedija, v kateri je bil ubit 48-letni oče, ko je želel zaščititi sina, je po besedah predsednika vlade razgalila, da državni aparat v primerih ponavljajočega se kriminala, nasilja in zlorab socialnega sistema „ni bil dovolj učinkovit“.
„Družbena klima je taka, da te rešitve pričakuje in zahteva od mene,“ je v oddaji Odmevi opozoril premier in dodal, da so rešitve rezultat večmesečnih posvetovanj s policijo, tožilstvom in sodstvom, ne pa odziv zadnjih dni po tragediji.
Premier je večkrat poudaril, da so se v zadnjih letih znotraj romskih naselij in nekaterih drugih okolij razrasli kriminal, orožje in nasilje, pri čemer je država večkrat reagirala prepozno ali premalo odločno.
„Mi smo imeli v zadnjih mesecih ogromno posvetovanj na to temo. Sedeli smo z vsemi njimi, spraševali smo jih, katere spremembe so nujne, da se bodo lahko učinkovito borili proti kriminalu,“ je dejal. Vse te predloge so po njegovih besedah združili v t. i. Šutarjev zakon, katerega „glavni namen je, da damo večja pooblastila državnemu aparatu, da bo res lahko rekel kriminalu: dovolj je,“ je poudaril.
Ukrepi ne bodo usmerjeni v eno skupnost
Golob je v pogovoru posebej poudarjal, da ukrepi ne bodo etnično ali skupnostno izključujoči. „Ne moremo delati razlik po narodnosti. Seveda bodo vsi ukrepi veljali za vse,“ je dejal in s tem zavrnil očitke, da bi bil zakon usmerjen le v romska naselja.
Premier je sicer hkrati poudaril, da države „ne more učinkovito nasloviti nobenega od izzivov, ki jih ima tudi romska populacija, če pred tem romskih naselij ne osvobodimo kriminala, ki je danes dobesedno ugrabil ta naselja.“ To je po njegovih besedah razlog, da bo del ukrepov vezan na tako imenovana območja z najvišjo stopnjo ogroženosti, ki jih bo določil generalni direktor policije.
Na teh območjih bodo policisti dobili večja operativna pooblastila, zlasti kadar bo zaznano orožje ali sledi njegove uporabe. „Ta pooblastila začnejo veljati, ko ima storilec pri sebi orožje ali pa ga je celo tik pred tem uporabil,“ je dejal premier.
Policija bo lahko odredila odstranitev osebe, zahtevala zaprtje lokala, izvedla usmerjeno varnostno akcijo ali vstopila v prostore, vendar bo to vezano na stopnjo ogroženosti in namenjeno odstranitvi orožja iz okolja, kjer je to postalo orodje ustrahovanja.
Okrepitev policije in prisotnost posebnih enot
Golob je v oddaji večkrat omenil razmere v Novem mestu, kjer se je v zadnjih dneh močno povečala prisotnost policije. „Konkretno to pomeni, da bomo tisto policijsko postajo, upravo, kjer se zazna ta ogroženost, okrepili z enotami iz preostalih delov države – zato, da niso izpostavljene njihove družine,“ je povedal in dodal, da so v Novo mesto že napotili posebno enoto policije, specialno enoto in rezerviste.
„Vse to že od nedelje izvajamo v Novem mestu. Ne od danes, od nedelje, in rezultati so že vidni,“ je poudaril. Po njegovih besedah je bil policist v Novem mestu do zdaj „na neki način prepuščen sam sebi“, novi režim pa naj bi odpravil prav to vrzel.
S tem se je deloma strinjal tudi varnostni strokovnjak Denis Čaleta, ki je v oddaji opozoril, da morajo imeti policisti jasno podporo države in vodstva, da bodo pooblastila tudi uporabljali. Premier se je na to navezal z oceno, da bo prav kombinacija večjih pooblastil, kadrovskih okrepitev in boljšega usklajevanja z državnimi tožilci policiji dala orodja, ki jih do zdaj ni imela.
Zakaj strožji ukrepi, če zakonodaja že obstaja?
Del pravne stroke je po prvih napovedih vlade opozoril, da veliko od predvidenih ukrepov že omogoča obstoječa zakonodaja, le izvajanje naj ne bi bilo dosledno. Premier je to očitek zavrnil. „Ne, povedal sem, da je državni aparat odpovedal,“ je dejal in pojasnil, da država v preteklosti ni dovolj zgodaj opozorila na „ozka grla“ v zakonodaji.
Kot primer je navedel umor iz leta 2021, v katerem so bili med storilci trije Romi in en Slovenec: „Danes so vsi, ki so bili storilci, razen enega, na prostosti. Zakaj so na prostosti? Zaradi tega, ker aparat ni bil učinkovit,“ je opozoril premier.
Po njegovem prepričanju bodo novi ukrepi to spremenili, saj bodo omogočili hitrejšo obravnavo povratnikov in ljudi, ki so po besedah premierja „vzgojeni v prepričanju, da so nedotakljivi“.
„Mi moramo s kaznovalno politiko povedati: niste več nedotakljivi,“ je v oddaji Odmevi opozoril premier in dodal, da se kazni za ponavljajoča kazniva dejanja in prekrške ne bodo več obravnavale ločeno, ampak se bodo seštevale. „Ko bo v prihodnje nekdo ponavljal prekrške ali kazni, se bodo ti seštevali. Učinkovito bodo ali izterjani ali pa bo nadomestni zapor,“ je dejal.
Začasni zaseg premoženja in obrnjen dokazni standard
Poseben del zakonodajnega svežnja naj bi bil po Golobovih besedah namenjen hitrejšemu zasegu premoženja neznanega izvora. „Po novem se bo vpeljal nov instrument začasnega zasega, ki bo obrnil dokazno breme,“ je poudaril. Če se bo nekdo pripeljal z vozilom, za katerega ni mogoče ugotoviti lastništva ali pa njegova vrednost ne ustreza uradnim dohodkom, bo policija to vozilo lahko zadržala do pojasnila.
„Ne moremo privoliti v situacijo, ko nekdo, ki je na socialni pomoči, vozi avtomobil, ki je vreden 50 tisoč evrov ali celo več,“ je dejal in dodal, da gre za „male stvari z zelo konkretnim učinkom“.
S tem je povezal tudi omejitev brezplačne pravne pomoči za tiste, ki zavestno in večkratno ponavljajo kazniva dejanja. „Nekdo, ki očitno načrtno ponavlja svoja kazniva dejanja, ne more biti upravičen do enakih koristi kot vsi preostali,“ je odgovoril na očitke dela pravnikov, da bi tak ukrep lahko bil predmet ustavne presoje.
Ob tem je dodal, da sam ni pravnik, „moja naloga je, da ugotovim, kje v družbi se dogajajo anomalije,“ je dejal, in da bodo pravniki morali najti izvedbeno rešitev, ker jih „družbena klima pričakuje in zahteva“.
Poseg v socialne transferje ob mladoletnih nosečnostih
Veliko odzivov je sprožila tudi napoved vlade, da bo prekinila dosedanjo prakso, po kateri so bili socialni transferji izplačani tudi v primerih, ko so bili mladoletniki prisiljeni v nosečnost. Premier je opisal primer deklice, ki je želela nadaljevati šolanje, a so jo doma prisilili v nosečnost, ker je bil to za družino vir dohodka.
„Mladoletni otroci ne bodo več upravičeni do otroških dodatkov,“ je dejal in dodal, da bo država preverjala življenjske razmere otrok ter po potrebi sama poskrbela zanje. Ob tem je še enkrat poudaril, da „vsi mi plačujemo za to, da starši silijo mladoletne deklice v romskih naseljih v zanositev,“ in da ta model ne more več obstajati.
Varnost najprej, nato prevzgoja
Premier je na koncu znova opozoril, da je neposreden povod za zakon smrt Aleša Šutarja. „Tukaj smo, ker je človek, Aleš Šutar, izgubil življenje. Zato smo tukaj,“ je dejal. Po njegovih besedah je treba najprej zagotoviti varnost – odstraniti orožje, drogo in premoženje neznanega izvora iz okolij, kjer se kriminal reproducira.
Drugi korak je jasna kaznovalna politika za povratnike, tretji pa dolgoročna prevzgoja: „Začeti moramo prevzgajati mlado generacijo. Zato smo že uvedli obvezno obiskovanje vrtcev in obvezno obiskovanje šole s strani romske populacije. To že deluje od 1. septembra,“ je poudaril.
Zakon bo, kot je povedal, vlada obravnavala v četrtek in ga takoj poslala v državni zbor. „Po zagotovilih, ki jih imam danes iz državnega zbora, bi bil lahko do konca meseca že v veljavi in na terenu se bo začel izvajati takoj,“ je dejal premier.
Ob tem je razkril, da se je o poimenovanju zakona že prej pogovoril z družino pokojnega: „Rekla mi je: ‚Ja, želim si, da je imenovan, ker bo to sinu, ki je moral biti priča umoru, v veliko čast in ponos in zato, da izguba njegovega življenja ne bo zaman.‘ Moja naloga je, da točno to poslanstvo zdaj tudi izpolnim,“ je v oddaji Odmevi v zaključku poudaril predsednik vlade.
Foto: Nebojša Tejić/STA/Vlada RS Flickr