Generalni sekretar Nata opozarja na dolgoročno grožnjo Rusije Evropi
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v četrtek v Bruslju opozoril na resno grožnjo, ki jo Rusija predstavlja ne le Ukrajini, temveč tudi preostali Evropi. Po njegovih besedah ruski predsednik Vladimir Putin ne želi le izbrisati Ukrajine z zemljevida, ampak se pripravlja na dolgoročno konfrontacijo z Zahodom. Rutte je pozval evropske vlade in državljane, naj okrepijo obrambne zmogljivosti in se pripravijo na možne nadaljnje konflikte.
V nagovoru varnostnim strokovnjakom in analitikom pri možganskem trustu Carnegie Europe v Bruslju je Rutte izpostavil, da je čas, da Evropa preide v t. i. vojno miselnost. Opozoril je na smrtonosne posledice ruskih napadov v Ukrajini, kot je uporaba večjih skupin brezpilotnih letal, ki bi jih Moskva lahko v prihodnosti uporabila tudi na evropskih tleh. “Putin skuša zatreti našo svobodo in način življenja,” je dejal Rutte ter izpostavil pretekle ruske agresije, od napadov na Gruzijo leta 2008, do priključitve Krima leta 2014 in polne invazije na Ukrajino leta 2022.
Rutte je opozoril na potrebo po zavedanju resnosti situacije: “Koliko budilk potrebujemo? Morali bi biti globoko zaskrbljeni. Zase vem, da sem.” Poudaril je, da Rusija ne pripravlja le vojaških akcij, temveč se z vsemi sredstvi osredotoča na destabilizacijo evropskih družb.
Zaskrbljenost glede mirovnih pogajanj in prihodnjih konfliktov
Generalni sekretar je izrazil tudi zaskrbljenost glede možnosti hitrih in slabih mirovnih sporazumov, ki bi Ukrajino pustili ranljivo in dali Putinu priložnost za razširitev svojega vpliva. Na vprašanje, kako škodljiv bi lahko bil tak dogovor, je Rutte dejal: “Slab dogovor pomeni, da bo Putin zmagal, kar bo imelo posledice po vsem svetu, ne le v Evropi in Ukrajini.” Poudaril je, da mora biti Ukrajina aktivno vključena v vsaka mirovna pogajanja in da Zahod ne sme popustiti pred ruskim pritiskom.
Poleg tega je opozoril na vrnitev Donalda Trumpa kot predsednika ZDA in njegovo obljubo o hitrem končanju vojne, kar je sprožilo strahove, da bi lahko Ukrajini vsilili neugodno premirje.
Krepitev evropske obrambe in industrijske zmogljivosti
Rutte je izpostavil, da Rusija za obrambo namenja med 7 in 8 odstotkov svojega BDP, kar močno presega izdatke katerekoli članice Nata. Ob tem je poudaril, da ima Rusija podporo zaveznikov, kot so Kitajska, Iran in Severna Koreja, kar dodatno krepi njen vojaški potencial.
Po drugi strani so izdatki za obrambo v Evropi v zadnjih letih močno narasli. Po njegovih navedbah bo 23 članic Nata doseglo cilj, da za vojaške proračune namenijo 2 odstotka svojega BDP. Kljub temu je opozoril, da bo za dolgoročno varnost potrebnih še veliko več sredstev. “Lahko vam povem, da bomo potrebovali veliko več kot 2 odstotka,” je poudaril.
Med konkretnejšimi grožnjami, ki jih je navedel, so kibernetski napadi, atentati, eksplozije v skladiščih streliva in motnje radarjev v baltski regiji, ki vplivajo na zračni promet. Prav tako je izpostavil rusko uporabo migrantov kot “orožje” za destabilizacijo Evrope. “Ti napadi niso le osamljeni incidenti, ampak rezultat usklajene kampanje za destabilizacijo naših družb,” je dejal.
Priprave na prihodnje nevarnosti
Rutte je pohvalil pripravljenost Nata, ki ima zdaj na desettisoče vojakov v visoki pripravljenosti za obrambo zavezniškega ozemlja. Kljub temu je opozoril, da trenutna pripravljenost morda ne bo zadostovala za prihodnje grožnje. “Kar se dogaja v Ukrajini, bi se lahko zgodilo tudi tukaj,” je dejal in dodal, da mora biti Zahod pripravljen na dolgoročno soočenje z nevarnostmi.
Ob tem je pozval vlade, naj obrambni industriji zagotovijo stabilna naročila in dolgoročne pogodbe, da bi lahko hitro povečali proizvodnjo oborožitve, zlasti za obrambo pred droni in drugimi sodobnimi vojaškimi taktikami. “Če zdaj ne bomo skupaj porabili več, da bi preprečili vojno, bomo kasneje za boj proti njej plačali veliko višjo ceno,” je zaključil.
Portal24; Foto: Wikimedia/Svetovni gospodarski forum