Frontex opozarja Grčijo: Kršitve pravic migrantov lahko drago stanejo
Evropska mejna agencija Frontex je Grčiji zagrozila z zmanjšanjem financiranja zaradi domnevnih nezakonitih praks pri obravnavi migrantov. Gre za povratne napade, prisilne odstranitve migrantov na kopenskih mejah in na morju, ki jih izvajajo grški uradniki za migracije. Takšno ravnanje je v nasprotju s Konvencijo ZN o beguncih in mednarodnim pravom, kar je sprožilo zaskrbljenost v Evropski uniji. Grčija se trenutno sooča z največjim številom odprtih preiskav glede kršitev človekovih pravic migrantov v primerjavi z drugimi državami članicami EU. Frontex preiskuje dvanajst primerov, povezanih z grškimi oblastmi, kar postavlja pod vprašaj nadaljnje sodelovanje in finančno podporo agencije.
Tiskovni predstavnik Frontexa Chris Borowski je poudaril, da agencija pričakuje, da bo Grčija izvedla predlagane ukrepe za izboljšanje stanja. “Izvršni direktor Frontexa je jasno povedal, da morajo biti priporočila upoštevana. V nasprotnem primeru bomo razmislili o zmanjšanju financiranja za sofinancirana sredstva, kot so plovila grške obalne straže,” je dejal Borowski. Grška vlada in uradniki obalne straže se na te očitke za zdaj niso odzvali, kar dodatno zapleta dialog med Atenami in Brusljem.
Sistematične kršitve in pritiski Evropskega sodišča
Težave Grčije z migracijsko politiko niso nove. Januarja 2025 je Evropsko sodišče za človekove pravice grške oblasti obsodilo zaradi sistematičnega odrivanja migrantov, kar je potrdilo kršitve zakonodaje o človekovih pravicah, poroča Politico. EU je že pred tem pozvala Grčijo, naj razišče obtožbe o zapuščanju migrantov na morju in nezakonitih deportacijah. Borowski je ob tem izpostavil, da so temeljne pravice zdaj v središču pogajanj z Grčijo. “V preteklosti so bile te teme pogosto potisnjene na rob, zdaj pa so ključni del razprave,” je dodal.
Eden od odmevnejših primerov sega v leto 2023, ko je ob obali južnega polotoka Grčije potonila ribiška ladja z več sto migranti, ki so poskušali iz Libije doseči Evropo. Tragedija, v kateri je življenje izgubilo več sto ljudi, je sprožila neodvisno preiskavo pod vodstvom grškega varuha človekovih pravic Andreasa Pottakisa. Preiskava je razkrila pomanjkljivosti v delovanju grške obalne straže, ki kljub pritisku Frontexa ni želela sodelovati. Priporočeni so bili disciplinski ukrepi proti osmim pripadnikom obalne straže, kar je okrepilo pozive k odgovornosti.
Zahtevna odločitev
Uradnik Frontexa za temeljne pravice Jonas Grimheden je po tem incidentu predlagal celo začasno prekinitev dejavnosti agencije v Grčiji, a grška vlada obtožbe še naprej zanika. “Prizadevati si moramo za sodelovanje, ki bo učinkovito in bo spoštovalo tako varovanje meja kot naše vrednote,” je dejal Borowski, ki vidi rešitev v uravnoteženem pristopu.
Grški premier Kyriakos Micotakis je nedavno okrepil protimigrantsko retoriko in na čelo ministrstva za migracije imenoval Makisa Voridisa, nekdanjega desnega aktivista. Na marčevskem srečanju evropskih voditeljev je napovedal, da bo Grčija vodila prizadevanja za pospešitev vračanja migrantov. Medtem podatki Frontexa za leto 2024 kažejo znaten upad nedovoljenih prehodov meja, kar je najnižja raven od leta 2021. Vendar Borowski opozarja, da bi hiter umik evropske prisotnosti lahko ogrozil reševalne operacije na tem območju. “To je izjemno zahtevna odločitev,” je še dodal.
Portal24; Foto: Pixabay