Fiskalni svet: Vlada načrtuje previsoko porabo
[MMV RTV SLO] – Fiskalni svet je ponovno opozoril, da sta predloga državnih proračunov za leti 2025 in 2026 zasnovana z nerealno visokimi načrti porabe. Kljub večletnim opozorilom, da je takšen način proračunskega načrtovanja neodgovoren in vodi v neracionalno trošenje, vlada znova načrtuje visoko rast izdatkov, ki presega dolgoročno vzdržne ravni. Predlog za leto 2025 predvideva 17,1 milijarde evrov odhodkov ob 15,2 milijarde evrov prihodkov, medtem ko je za leto 2026 načrtovana podoben trend z ohranitvijo odhodkov in nekoliko višjimi prihodki.
Fiskalni svet opozarja, da bo takšen načrt povzročil povečanje primanjkljaja, kljub temu da ne bo več interventnih ukrepov za financiranje obnove po poplavah, saj bodo ta sredstva namenjena iz posebnih virov. Za leto 2025 se tako predvideva primanjkljaj v višini 1,9 milijarde evrov, kar predstavlja trikrat višjo rast od dolgoletnega povprečja. Povišanje porabe brez interventnih ukrepov je ocenjen kot preveč optimističen, saj se vlada pri tem sklicuje na rast investicijske porabe in povečanje proračunske rezerve.
Izdatki za leto 2026 ostajajo vprašljivi
Čeprav vlada za leto 2026 načrtuje znižanje primanjkljaja na 1,2 milijarde evrov, fiskalni svet opozarja, da bo za dosego tega cilja potrebno uvesti dodatne ukrepe. Trenutni proračunski načrt in veljavna zakonodaja ne omogočata realistične rasti očiščene porabe, zato bi lahko brez dodatnih ukrepov država tvegala večji primanjkljaj od načrtovanega. Vlada je sicer predstavila srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, ki določa najvišjo dovoljeno rast izdatkov države v obdobju od 2025 do 2028, Fiskalni svet sicer dvomi o njegovi uresničljivosti v celoti.
V mnenju o načrtu je fiskalni svet še zapisal, da bodo zlasti v drugem delu načrtovanega obdobja potrebna prilagajanja, da bi Slovenija izpolnila cilje glede znižanja javnofinančnega primanjkljaja in dolga. Vlada načrtuje zmanjšanje javnega dolga na 61,2 odstotka BDP-ja do leta 2028, kar bi bilo mogoče le ob uvedbi reform, ki jih fiskalni svet že dalj časa zagovarja.
Potreba po reformah in dolgoročni vzdržnosti
Povečanje izdatkov za plače in zdravstveno oskrbo predstavlja dodatno tveganje za dosego ciljev. Fiskalni svet poudarja, da že sprejeti ukrepi, kot so povečanje davkov za financiranje obnove po poplavah in dolgotrajne oskrbe ter usklajevanje obveznega zdravstvenega prispevka, ne bodo zadostovali za financiranje vseh načrtovanih izdatkov. Zato bodo potrebni dodatni ukrepi, vključno s strukturnimi reformami.
Fiskalni svet opozarja, da odlašanje z reformami povečuje negotovost in javnofinančne stroške. Ena od možnih rešitev je uvedba pokojninske reforme, ki bi omogočila več manevrskega prostora za fiskalno politiko in pomembno prispevala k dolgoročni vzdržnosti javnega dolga. Vse te spremembe so nujne, če želi Slovenija doseči javnofinančne cilje in hkrati zagotoviti stabilnost javnih financ v prihodnjih letih.
Portal24; Foto: Pixabay/ fotoblend