Fides napoveduje ustavno presojo: Zakon o zdravstvu je podtaknjenec
Sindikat zdravnikov Fides je po včerajšnjem sprejetju novele zakona o zdravstveni dejavnosti v Državnem zboru (DZ) napovedal, da bo vložil zahtevo za ustavno presojo tega zakona, poroča MMC RTV SLO. Novela, ki razmejuje javno od zasebnega zdravstva, je bila sprejeta kljub nasprotovanju zdravniških organizacij, kar je sprožilo burne odzive. V sindikatu so že pred glasovanjem opozarjali, da bodo uporabili vsa pravna sredstva, da preprečijo uveljavitev “škodljivih” členov zakona, in pričakujejo, da bo Državni svet na zakon izglasoval veto.
Predsednik sindikata Fides Damjan Polh je v izjavi za javnost poudaril: “To je dolga zgodba, ki se je vlekla praktično od preteklega leta do danes. Veste, da je bila stroka proti, tudi pravna služba državnega zbora je zakon ocenila za neprimernega, pa se je vseeno koalicija odločila, da zakon potrdi. Zakon bo šel skozi državni svet, tam pričakujemo veto.” Po njegovih besedah zakon prinaša nepremišljene posege v svobodo zdravniškega dela, kar bi lahko imelo daljnosežne posledice.
Najspornejši 37. člen in ustavne dileme
V središču kritik Fidesa je zlasti 37. člen zakona, ki omejuje delo zdravnikov v prostem času. Podpredsednik Fidesa Bojan Kostić je pojasnil: “Se pravi, ko enkrat opravimo delo, ki ga moramo opraviti v javni službi – in to delo opravimo korektno in strokovno, pač pričakujemo, da imamo svobodo, da se odločimo, kam, kaj bomo dodatno naredili, če smo za to pač pripravljeni in sposobni.” Kostić je dodal, da so v sindikatu prepričani, da je ta člen, skupaj z nekaterimi drugimi, ustavno sporen, zato so se odločili za vložitev zahteve za oceno ustavnosti.
Po poročanju MMC RTV Slovenija Kostić še opozarja, da bodo škodljive posledice zakona vidne šele čez eno leto, saj je predvidena prehodna doba za njegovo implementacijo. “Posebej glede na člene zakona, ki so škodljivi in katerih škodljivost se bo pač izkazala čez eno leto, ker obstaja obdobje, čas do uveljavitve, se pravi do implementacije zakona. To pomeni, da bodo škodljive posledice tega zakona vidne čez eno leto in pacienti ne bodo takoj občutili posledic tega zakona. Gre praktično za enega podtaknjenca, s katerim se bo ukvarjala prihodnja vlada,” je dejal Kostić.
Prepoved dela pri “čistih” zasebnikih
Novela zakona, ki jo je DZ sprejel s 50 glasovi za in sedmimi proti, zdravstvenim delavcem v javnih zavodih z redkimi izjemami onemogoča delo pri “čistih” zasebnikih – torej tistih, ki nimajo koncesije in ne delujejo v javni zdravstveni mreži. Po poročanju MMC RTV Slovenija je delo pri koncesionarjih in v drugih javnih zavodih še vedno mogoče, a pod strožjimi pogoji. V koaliciji zatrjujejo, da novela prinaša nujno razmejitev javnega in zasebnega zdravstva ter predstavlja pomemben korak v zdravstveni reformi.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je na seji DZ poudarila, da novela nadgrajuje pogoje za delo zdravstvenega kadra zunaj javnih zavodov. Poleg tega uvaja obvezno merjenje dnevnih delovnih obremenitev zaposlenih v javni mreži, ureja povezovanje javnih zdravstvenih zavodov in na novo opredeljuje vrste bolnišnic.
V Fidesu so prepričani, da bolniki škodljivih posledic zakona ne bodo občutili takoj, temveč šele čez eno leto. “Že ministrica je rekla, da bo zakon zanihal zdravstveni sistem in vse to pričakujemo nekje v prihodnjem letu, skratka, z vsem tem se bo najverjetneje ukvarjala še prihodnja vlada,” je izpostavil Polh. Po poročanju MMC RTV Slovenija sindikat vztraja, da gre za zakon, ki bolj kot rešitve prinaša nove težave, s katerimi se bo morala soočiti prihodnja oblast.
Portal24; Foto: Pixabay