FED znižal obrestno mero: Znak umirjanja inflacije in krepitev trga dela
Ameriška centralna banka Federal Reserve je v sredo izvedla pomemben korak v svoji denarni politiki in znižala referenčno obrestno mero za pol točke. Ta poteza, prva po več kot štirih letih, odraža spremenjene prioritete banke, ki se zdaj osredotoča na krepitev trga dela in podporo gospodarski rasti. Po letih boja proti visoki inflaciji, ki je obremenjevala potrošnike in podjetja, se znižanje obrestne mere pričakuje kot pomemben premik, ki bo vplival na številne vidike ameriškega gospodarstva.
Pomen znižanja obrestnih mer
Znižanje ključne obrestne mere na 4,8 odstotka prinaša pomembno spremembo, saj je referenčna obrestna mera doslej znašala 5,3 odstotka, kar je najvišja vrednost v zadnjih dveh desetletjih. FED se je s temi visokimi obrestnimi merami trudil zajeziti najhujši inflacijski pritisk v štirih desetletjih, vendar so posledično postali stroški zadolževanja za potrošnike zelo visoki. Inflacija, ki je leta 2022 dosegla vrh pri 9,1 odstotka, je do avgusta letos upadla na 2,5 odstotka, kar je blizu cilja centralne banke, ki znaša 2 odstotka.
Kljub temu, da je FED-ova politika doslej obvladovala inflacijo, pa številni Američani še vedno občutijo posledice visokih cen osnovnih dobrin, kot so gorivo, živila in najemnine. Znižanje obrestnih mer bo sčasoma vplivalo na nižje stroške izposojanja, kar bi lahko spodbudilo tako potrošnjo kot gospodarsko rast.
Vpliv na trg dela in gospodarsko rast
Znižanje obrestnih mer ima širši vpliv na ameriško gospodarstvo, saj bo lastnikom nepremičnin omogočilo refinanciranje hipotek po nižjih obrestnih merah, podjetja pa bodo lahko lažje dostopala do posojil za nove investicije. S tem bi lahko spodbudili večjo porabo in rast, kar je ključnega pomena, saj se trg dela kaže znake ohlajanja. Stopnja brezposelnosti je namreč narasla na 4,2 odstotka, kar je skoraj eno odstotno točko več kot aprila 2023, ko je bila najnižja v zadnjih petdesetih letih.
Po besedah analitikov je za zdaj rast brezposelnosti bolj posledica večjega števila ljudi, ki iščejo zaposlitev – zlasti novih priseljencev in nedavnih diplomantov – in ne toliko zaradi odpuščanj. Kljub temu pa je umiritev trga dela ključnega pomena za FED, saj bo s tem mogoče nadzorovati inflacijo, ne da bi se gospodarstvo pregrelo.
Politične posledice pred volitvami
Znižanje obrestnih mer prihaja le nekaj tednov pred predsedniškimi volitvami, kar odpira vprašanja o morebitnih političnih posledicah te poteze. Nekdanji predsednik Donald Trump je že kritiziral Biden-Harrisovo administracijo zaradi naraščajoče inflacije, podpredsednica Kamala Harris pa je opozorila, da bi Trumpove predlagane carine na uvožene izdelke še dodatno dvignile cene za potrošnike.
FED se sicer izogiba neposrednim političnim vplivom, vendar pa znižanje obrestnih mer tik pred volitvami tvega, da bodo kritiki ta ukrep označili kot poskus vplivanja na politično okolje. Naslednje srečanje FED-a bo 6. in 7. novembra, tik po volitvah, kar pomeni, da bo prihodnje dogajanje odvisno tudi od politične dinamike v državi.
Ne glede na politične okoliščine pa ostaja jasno, da je FED odločen, da nadaljuje s svojim načrtom postopnega znižanja obrestnih mer tudi v prihodnjih letih. Po trenutnih napovedih bodo v letu 2025 sledila še štiri dodatna znižanja, leta 2026 pa še dve. Na ta način si prizadevajo doseči “nevtralno” raven obrestnih mer, ki ne bi delovala kot zavora za gospodarsko rast, ampak bi omogočila trajnostno stabilnost na dolgi rok.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pexels