Evropski parlament in Svet EU dosegla dogovor o pravici do popravila, kaj to pomeni?
Evropski parlament in Svet EU sta v četrtek dosegla zgodovinski politični dogovor o novi direktivi, ki bo temeljito spremenila način ravnanja s potrošniškimi izdelki v Evropski uniji. Direktiva, ki se osredotoča na “pravico do popravila”, ima za cilj zmanjšanje količine odpadkov in spodbujanje trajnostne potrošnje.
V Evropski uniji vsako leto nastane kar 35 milijonov ton odpadkov, kar je obremenjujoče za okolje in resno vpliva na podnebne spremembe. Po raziskavi Eurobarometer se 77 odstotkov potrošnikov raje odloča za popravilo svojih aparatov namesto nakupa novih. Da bi to postalo enostavnejše in cenovno ugodnejše, je bil dosežen dogovor, ki bo prinesel vrsto pozitivnih sprememb.
Kaj dogovor prinaša?
Po dogovoru bodo proizvajalci morali zagotavljati možnost popravila za običajne gospodinjske izdelke, kot so pralni stroji, sesalniki in pametni telefoni. Seznam izdelkov, ki jih je treba popraviti, se bo sčasoma širil. Potrošniki bodo imeli pravico do nadomestne naprave med popravilom. Lahko pa se bodo odločili za popravljeno napravo kot alternativo.
Pomemben korak k večji dostopnosti popravil bo vzpostavitev brezplačne spletne platforme, kjer se bodo potrošniki lahko povezali s serviserji in prodajalci obnovljenega blaga ter primerjali cene ter iskali boljše ponudbe. Hkrati pa se bo podaljšala garancija za eno leto po popravilu naprave.
Rene Repasi, poročevalec iz Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, je izpostavil pomen tega dogovora: “V prihodnosti bo lažje in ceneje popravljati izdelke namesto kupovati nove, drage. To predstavlja pomemben uspeh za Evropski parlament, ki se je odločno zavzel za krepitev vloge potrošnikov v boju proti podnebnim spremembam. Dogovor uvaja dodatnih 12 mesecev zakonske garancije za izdelke. Neodvisnim serviserjem pa zagotavlja boljši dostop do nadomestnih delov.”
Politični dogovor še ni uradno potrjen, saj ga morata odobriti tako Evropski parlament kot Svet EU, vendar pa predstavlja obetaven korak k bolj trajnostni potrošnji v Evropski uniji. Države članice bodo imele dve leti časa, da direktivo prenesejo v svojo nacionalno zakonodajo.