Evropske delnice strmoglavile na najnižjo raven po marcu 2020
Evropske delnice so v ponedeljek doživele najslabšo sejo od izbruha pandemije marca 2020, saj so vlagatelji množično zapuščali tvegana sredstva. Padec je sledil krepitvi svetovnih trgov, ki so se znašli pod pritiskom zaradi naraščajočih strahov pred inflacijo in odsotnosti takojšnje podpore centralnih bank. Tržni pretresi, ki jih je sprožila uvedba novih trgovinskih tarif pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, so se nadaljevali z nezmanjšano močjo, saj so evropski delniški indeksi po treh zaporednih dneh strmih izgub še naprej tonili v rdeče.
Indeks Euro STOXX 50 je do 10:00 po srednjeevropskem času padel za 6 odstotkov, kar je njegovo skupno izgubo v zadnjih treh sejah povečalo na 14 odstotkov, navaja Euronews. Širši indeks STOXX 600 je izgubil 5,7 odstotka, s čimer je od objave tarif skupno izgubil 13 odstotkov. Nemški DAX je potonil za 7,2 odstotka, kar predstavlja največji dnevni padec od 12. marca 2020. Italijanski FTSE MIB je zdrsnil za 6,5 odstotka, španski IBEX 35 pa za 6 odstotkov. Razprodaje so se razširile tudi izven Evrope, saj so azijski trgi prav tako beležili dramatične padce: hongkonški Hang Seng je čez noč strmoglavil za 13 odstotkov, kar je najhujši enodnevni padec od prevzema leta 1997, japonski Nikkei je izgubil 8,6 odstotka, šanghajski Composite pa 7 odstotkov.
Terminske pogodbe na ameriške delnice so nakazovale nadaljevanje padcev. Terminske pogodbe na indeks S&P 500 so izgubile 3,8 odstotka, Dow Jones Industrial Average 3,3 odstotka, Nasdaq 100 pa 4,2 odstotka. Analitiki pri BBVA so zapisali, da bo padec ameriških delnic po Trumpovi objavi novih carin zapisan v zgodovino kot četrti največji dvodnevni padec indeksa S&P 500 od njegove ustanovitve leta 1957.
Trumpove carine povzročajo paniko med vlagatelji
Vzrok za razprodajo so zadnji protekcionistični ukrepi Donalda Trumpa, ki vključujejo 34-odstotne carine na kitajski uvoz, poleg že obstoječega 20-odstotnega dviga, ter dodatne 20-odstotne dajatve na blago iz Evropske unije. Trump je na platformi Truth Social branil svoje odločitve, češ da so tarife rešitev za “ogromne finančne primanjkljaje” in da so prihodki od njih “lepi za videti”. Evropski politiki so se hitro odzvali z razpravami o možnih povračilnih ukrepih. Španski minister za gospodarstvo Carlos Cuerpo je izjavil, da ima Evropa “potrebna orodja za odziv”, kar kaže na vse večje soglasje o protiukrepih.
Predsednik Federal Reserve Jerome Powell je v petek opozoril, da bi lahko gospodarske posledice tarif presegle pričakovanja, saj bi lahko pospešile inflacijo in hkrati upočasnile rast. Ob tem je dodal, da centralna banka ne načrtuje takojšnjega znižanja obrestnih mer, kar je še dodatno spodkopalo zaupanje vlagateljev.
Najbolj prizadeti so finance in industrija
Evropske banke so bile med najhuje prizadetimi. Banco Sabadell je izgubil 10 odstotkov, Raiffeisen Bank International 9,2 odstotka, ING Groep pa 8,6 odstotka. Med drugimi bančnimi velikani so Banco BPM padel za 7,7 odstotka, Commerzbank za 7,6 odstotka, CaixaBank za 7,1 odstotka, BPER Banca za 6,7 odstotka in Intesa Sanpaolo za 6,3 odstotka. Industrijski sektor je prav tako utrpel velike izgube. Nemški Rheinmetall AG je padel za 15,3 odstotka, Safran za 10 odstotkov, MTU Aero Engines AG in Thyssenkrupp pa po 9,5 odstotka. Podjetja, kot so HeidelbergCement, Leonardo SpA, Airbus in Siemens Energy, so izgubila med 8 in 9,2 odstotka.
Tudi podjetja v sektorju luksuznega in potrošniškega blaga, ki so občutljiva na trgovinske motnje, niso ostala imuna. Kering je izgubil 9,9 odstotka, Richemont 8,2 odstotka, Burberry pa 7,8 odstotka. Salvatore Ferragamo, Hermès, Moncler, Adidas, Puma in LVMH so beležili padce med 6 in 12 odstotki.
Povpraševanje po varnem zatočišču narašča
Medtem ko so delnice tonile, so vlagatelji iskali varnost v tradicionalnih zatočiščih. Švicarski frank se je okrepil za več kot 1 odstotek proti dolarju, prav tako japonski jen. “Na valutnem trgu prevladuje izogibanje tveganju,” je dejal Luca Cigognini, analitik pri Intesi Sanpaolo. Evro je pridobil 0,5 odstotka in dosegel vrednost 1,10 dolarja, medtem ko je britanski funt le s težavo ohranjal stabilnost. Na obvezniških trgih so donosi nemškega bunda padli za 7 bazičnih točk, kar je preobrnilo nedavno rast po napovedi fiskalnih spodbud v Nemčiji.
Zlato je izgubilo 0,5 odstotka in doseglo 2.754 evrov za unčo, verjetno zaradi unovčevanja dobičkov po prejšnjih rasteh. Cene nafte so nadaljevale padec, saj so se globalne referenčne vrednosti surove nafte znižale za 3,6 odstotka, kar je tridnevno izgubo povečalo na 17 odstotkov – najhujši razpon od marca 2020.