Evropska unija in Tunizija podpisali memorandum o soglasju
Evropska unija in Tunizija sta po tednih intenzivnih pogajanj podpisali memorandum o soglasju. Med temami sporazuma sta migracije in gospodarsko sodelovanje. Dogovor je bil objavljen v nedeljo. Do napovedi je prišlo po srečanju v Tunisu. Sestala sta se tunizijski predsednik Kais Saied in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Prisotna sta bila tudi italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni in nizozemski predsednik vlade Mark Rutte. Von der Leyenova je poudarila pomen poglobljenega sodelovanja. To naj bi se izvajalo s strateškimi partnerji. To je ključnega pomena, zlasti ob upoštevanju trenutne geopolitične negotovosti. Novinarskih vprašanj ni zastavljala.
Pred uradno predstavitvijo memoranduma so se pojavljala ugibanja in medijska poročila. Razpravljali so o znesku davkoplačevalskega denarja, ki ga bo Evropska unija zagotovila Tuniziji. EU je odločna zagovornica človekovih pravic. Tudi Evropski parlament je obtožil tunizijsko vlado. Med obtožbami je tudi zatiranje svobode izražanja, neodvisnosti sodstva in civilne družbe.
Predsednik Saied je bil deležen kritik, ker je državo vodil v avtoritarnost in rasistične izjave o afriških migrantih. Te trditve so v skladu s skrajno desničarsko teorijo zarote, znano kot velika zamenjava. Ta teorija lažno trdi, da elite namerno nadomeščajo domače prebivalstvo. Zamenjava naj bi se zgodila s temnopoltimi prebivalci.
Februarja so Saieda ostro obsodili Združeni narodi. Obtožil je “horde nezakonitih migrantov” iz podsaharskih držav. Ti so del “zločinskega načrta za spremembo demografske krajine v Tuniziji”. Trdil je, da so ti migranti odgovorni za “nasilje, nesprejemljive zločine in prakse”.
Vendar so se von der Leyenova, Rutte in Meloni v nedeljo odločili, da bodo polemiko prezrli. Sprejeli so pragmatičen pristop k reševanju enega najnujnejših izzivov EU: migracij.
Pomoč za Tunizijo: Spodbujanje stabilnosti
Memorandum o soglasju je dokument, ki sta ga podpisali Evropska unija in Tunizija. V njem so izražene njune politične namere, njegov cilj pa je izboljšati dvostranske odnose. Sporazum zajema številna področja in naj bi bil celovit.
Memorandum ni pravno zavezujoč in ne nalaga nobenih obveznosti. Namesto tega opisuje vrsto akcijskih načrtov. Ti načrti bodo nadalje razviti, preoblikovani v pravne instrumente in potrjeni s strani držav članic. Ti načrti se bodo začeli izvajati.
Načrti so razdeljeni na pet stebrov. Ti so: makroekonomska stabilnost, gospodarstvo in trgovina, zeleni prehod, stiki med ljudmi in migracije. Vsak steber vsebuje različne projekte naložb in sodelovanja, pri čemer bodo nekaterim od njih neposredno dodeljena sredstva iz proračuna EU.
V memorandumu niso navedeni konkretni finančni podatki, ki se lahko spremenijo glede na razvoj dogodkov. Kljub temu so bile razkrite nekatere začetne številke.
Ena od teh številk je 150 milijonov evrov, ki jih namerava EU zagotoviti kot proračunsko podporo tunizijski vladi. Tunizija se v zadnjih letih bori za nadzor nad svojimi javnimi financami.
Država je na robu bankrota. Uničujoč vpliv pandemije COVID-19, naraščajoča inflacija in svetovno zvišanje cen surovin so ji vzeli davek. Poleg tega sta razmere poslabšala še visoka brezposelnost in upad tujih naložb zaradi nazadovanja demokracije.
Bruselj je zaskrbljen. Hitro propadajoče gospodarstvo bi lahko propadlo. Zaradi tega se bo notranja nestabilnost Tunizije še povečala.
Glavni cilj 150 milijonov evrov vrednega sklada je preprečiti najhujši možni scenarij. Njegov namen je tunizijski vladi zagotoviti zadostno likvidnost. To bo omogočilo zagotavljanje osnovnih storitev in vzpostavitev temeljev za gospodarske reforme.
Pobuda za migracijsko sodelovanje
Poleg tega memorandum vključuje tudi sredstva v višini 307,6 milijona evrov za razvoj sistema ELMED. Gre za daljnovod, ki bo povezal Tunizijo in Italijo ter omogočil izmenjavo cenovno dostopne električne energije iz obnovljivih virov. Poleg tega je mogoče dodeliti do 150 milijonov evrov. Ta sredstva so namenjena izgradnji podmorskega kabla Medusa. Medusa bo s tehnologijo optičnih vlaken povezala 11 sredozemskih držav.
Te pobude vključujejo kombinacijo nepovratnih sredstev iz proračuna EU in posojil Evropske investicijske banke (EIB). Zato bo treba nekatere zneske vrniti.
Bistvo zadeve je v tem, da je Tunizija skupaj z Libijo glavna vstopna točka za prosilce za azil, ki želijo priti v Evropo. Migranti, ki iščejo zatočišče, prihajajo iz različnih držav. Tunizijci bežijo pred zatiralsko politiko, drugi pa prihajajo iz Egipta, Slonokoščene obale, Sirije, Afganistana, Pakistana in Bangladeša.
Italija je zaradi svoje bližine glavni cilj za večino teh migrantov. Na tisoče jih vsak mesec poskuša prečkati nevarno sredozemsko pot. Za vkrcanje na prenatrpane in revne čolne pogosto plačajo previsoke zneske.
Agencija Frontex je lani poročala o več kot 102.000 nezakonitih prehodih meje prek osrednjega Sredozemlja, kar je 51 % več kot leta 2021. Italija se spopada s tem pritokom in je razglasila izredne razmere, da bi uporabila dodatna sredstva.
Migracije imajo v memorandumu ključno vlogo. Na začetku je zanj namenjenih 105 milijonov evrov. Sredstva so namenjena prizadevanjem za boj proti tihotapljenju, izboljšanju upravljanja meja in pospešitvi vračanja prosilcev za azil, ki jim je bila zavrnjena prošnja za azil. Tunizijski organi bodo ta sredstva prejeli v obliki plovil za iskanje in reševanje. Prejeli bodo tudi džipe, radarje, brezpilotna letala in drugo patruljno opremo.
Finančna podpora za migracije
Mednarodne organizacije, kot sta Mednarodna organizacija za migracije (IOM) in Agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR), bodo prejele finančno podporo. Vendar pa izplačilo sredstev ne bo vezano na posebne cilje glede letnega ponovnega sprejema ali zmanjšanja števila prihodov.
Poleg tega ne bo nobenih dodatnih določb o človekovih pravicah poleg standardnih klavzul, vključenih v programe zunanje pomoči EU. To velja kljub vse več dokazom o potiskanju in nasilnem ravnanju s temnopoltimi migranti.
Visok uradnik EU, ki je zaradi zaščite občutljivih podrobnosti memoranduma govoril anonimno. Uradnik je poudaril, da EU organom ne zagotavlja neomejene finančne podpore. Pojasnil je, da ne gre za brezpogojno zavezo.
Uradnik je poudaril, da se bo od Tunizije pričakovalo le, da bo sprejela repatriacijo svojih državljanov. Razen tisočih prosilcev za azil, ki gredo skozi državo na poti v EU. Ta proces bo prostovoljen. Podpirala ga bosta Mednarodna organizacija za migracije (IOM) in Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR). Poleg tega Tuniziji ne bo treba sprejeti posameznikov drugih narodnosti, ki jim je bil zavrnjen azil v EU.
Uradnik je poudaril, da Tunizija ni zbirna točka za nezakonite migrante. To se ujema s prejšnjo izjavo tunizijske vlade.
Hkrati si bo EU prizadevala olajšati migracijo visokokvalificiranih Tunizijcev v EU z namenom zaposlitve po zakonitih poteh in prek “partnerstev za nadarjene”. Nemčija, Francija in Belgija so obljubile 300 delovnih mest. Cilj pobude je do konca leta to število povečati na 700.
Bruselj je pripravljen ponuditi znatno makrofinančno pomoč. Cilj je okrepiti nestabilno tunizijsko gospodarstvo. S tem ukrepom naj bi preprečili nenadzorovano zaostrovanje razmer. O teh dodatnih sredstvih, ki dopolnjujejo že dodeljenih 700 milijonov evrov, je razpravljala Ursula von der Leyen. Pred tem je omenila možen znesek “do 900 milijonov evrov”. V svoji nedavni izjavi ni navedla konkretnih številk.
Ponudba makrofinančne pomoči Tuniziji
Von der Leyen je ponovila, da je EU pripravljena Tuniziji ponuditi podporo v obliki makrofinančne pomoči, ko bodo izpolnjeni potrebni pogoji. Pogajanja med Tunizijo in Mednarodnim denarnim skladom, ki so v teku, vključujejo 48-mesečni posojilni sporazum. Vrednost sporazuma znaša 1,9 milijarde dolarjev oziroma 1,69 milijarde evrov. O teh pogojih se še razpravlja.
Predlagani dogovor, ki ga je MDS predstavil oktobra, vključuje pomembne reforme. Te reforme zajemajo področja, kot so mala in srednja podjetja, obdavčenje, državne subvencije, preglednost, upravljanje in podnebne spremembe. Od Tunizije se pričakuje, da bo v zameno za sredstva izvedla te reforme.
Predsednik Saied je pogoje kritiziral kot “tuje zahteve, ki bodo povečale revščino”, zaradi česar je posojilo obtičalo v birokraciji. V Bruslju in Rimu si od procesa MDS obetajo pozitivne rezultate. Menita, da bo podpis memoranduma pogajanjem dal potreben zagon.
EU bo z makrofinančno pomočjo nadaljevala šele, ko bo posojilo pripravljeno in na voljo. Maja 2020 je blok Tuniziji ponudil podoben program. Evropski parlament in Svet sta za ta program odobrila 600 milijonov evrov sredstev v času pandemije COVID-19.