Evropska sramota in notranji konflikti: Vlada izgublja zaupanje
Poletni dopusti so se končali in z njimi tudi nekoliko bolj prizanesljivo javno mnenje o delu vlade, ki smo ga opazili v avgustu. Septembrska javnomnenjska anketa Vox populi časnika Dnevnik je pokazala precejšen padec podpore vladi. Le 32,6 odstotka anketiranih ocenjuje delo vlade kot uspešno, kar je najnižja vrednost od letošnjega maja. Po drugi strani pa je 63 odstotkov vprašanih ocenilo, da vlada ne dela dobro, kar predstavlja drugi najvišji odstotek takšnih ocen od začetka njenega mandata.
Ta upad v podpori, ki je večji kot v poletnih mesecih, nakazuje, da je javnost bolj kritična do aktualne vlade. Pomembno je poudariti, da se je delež tistih, ki vlado ocenjujejo kot neuspešno, povečal za 8 odstotkov v primerjavi z avgustom.
Vzroki za padec podpore
Javno mnenje se je v preteklem mesecu verjetno oblikovalo na podlagi več dogodkov, ki so vlado postavili v negativen kontekst. Eden izmed glavnih dejavnikov je bil incident, povezan z imenovanjem nove komisarke EU. Prvotni kandidat Tomaž Vesel je moral odstopiti, potem ko je Evropska komisija izrazila nezadovoljstvo z njegovim imenovanjem. Vlada je nato kot novega kandidata izbrala Marto Kos, kar je v javnosti povzročilo občutek, da je vlada pri evropskih političnih vprašanjih premalo suverena. Ta dogodek je bil pogosto interpretiran kot neuspeh vlade, kar je verjetno vplivalo na zmanjšano podporo.
Poleg tega je vlada v istem obdobju soočala tudi s težavami pri reševanju napetosti med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom. Vlada ni uspela učinkovito nasloviti teh konfliktov, kar je še povečalo občutek, da je neuspešna pri obravnavanju ključnih družbenih vprašanj.
Dodatni udarec za vlado je prišel tudi s kriznimi novicami iz energetskega sektorja, saj sta šoštanjska termoelektrarna in velenjski premogovnik tik pred stečajem. Vlada je napovedala omejevanje njunega delovanja, kar je sprožilo skrbi glede prihodnje oskrbe prebivalcev Šaleške doline z ogrevanjem.
Volilne preference strank ostajajo stabilne
Kljub upadu podpore vladi pa podatki iz iste ankete kažejo, da politične stranke vladne koalicije niso doživele večjih sprememb v volilnih preferencah. Delež tistih, ki ne vedo, katero stranko bi volili, ostaja visok (več kot 20 odstotkov). Če bi bile volitve to nedeljo, bi največjo podporo prejela stranka SDS s 34 odstotki glasov med opredeljenimi volivci. Ta stranka ima približno deset odstotnih točk prednosti pred Gibanjem Svoboda, ki bi prejelo 24,4 odstotka glasov. Zanimivo je, da so na zadnjih volitvah leta 2022 prav Gibanje Svoboda prehitelo SDS, kar kaže na spremembo volilnega razpoloženja v zadnjem letu.
Socialni demokrati so tretja najmočnejša stranka in bi prejeli skoraj 12 odstotkov glasov, kar je dvakrat več kot na volitvah leta 2022. Nova Slovenija in Levica sledita z 8,5 odstotka oziroma 7,5 odstotka glasov med opredeljenimi volivci. Zunajparlamentarna stranka Vesna bi trenutno prejela 4,5 odstotka glasov, kar bi ji omogočilo vstop v parlament.
Metodologija ankete
Javnomnenjsko anketo Vox populi je med 9. in 11. septembrom 2024 za časnik Dnevnik izvedla agencija Ninamedia. Gre za kombinacijo telefonskega (CATI) in spletnega anketiranja (CAWI), ki skupaj zajema širok spekter volivcev in omogoča natančen vpogled v aktualno razpoloženje javnosti.
[Vir: Dnevnik]; Portal24; Foto: Vlada RS/Žan Kolman KPV