Evropska komisija namerava odblokirati 13 milijard evrov za Madžarsko
Evropska komisija namerava odblokirati 13 milijard evrov sredstev iz skladov EU za Madžarsko, ki so bili doslej zanjo nedostopni, poročata The Financial Times in Portfolio.hu. Odločitev sledi mnenju v Bruslju, da bi poleti dogovorjena madžarska reforma pravosodja lahko zadostovala kriterijem za pridobitev kohezijskih sredstev. Čeprav se del sredstev, ki ga blokira postopek pravne države, lahko kmalu sprosti, na odobritev še vedno čaka preostalih 9 milijard evrov od skupno 22 milijard evrov. Evropska komisija je 26. septembra madžarski vladi poslala pismo s prošnjo za pojasnila glede izpolnjevanja meril. Če bo madžarska vlada odgovorila pravočasno, bi se sredstva lahko sprostila že v novembru.
Madžarski viri trdijo, da bi lahko v začetku prihodnjega leta država prejela 1,29 milijarde evrov. Po navedbah madžarskih medijev pa je odločitev bolj politična kot pravna, saj je madžarska vlada do zdaj le malo napredovala v postopku glede vladavine prava.
Poteza je povezana s potrebami proračuna EU za leto 2024, ki vključuje ključna sredstva za pomoč Ukrajini. Ameriški kongres trenutno blokira denar, namenjen Ukrajini, zato je podpora Madžarske za potrditev proračuna EU ključna. Obenem je verjetno, da bo novo slovaško vlado vodil Robert Fico, ki podpira le humanitarno pomoč Ukrajini.
Evropska komisija je predlagala povečanje skupnega proračuna EU za 66 milijard evrov. Del teh sredstev in sicer 50 milijard bi šel v naslednjih štirih letih za financiranje pomoči Kijevu.
Skrb za prihodnost evropskih vrednot
EU se je znašla v težkem položaju, ko je morala popustiti madžarskemu voditelju, ki je z reformami zadostil določenim zahtevam Evropske komisije (EK). Pod vprašaj se postavlja resnično spoštovanje evropskih vrednot in solidarnosti kot predpogoja za pridobivanje sredstev iz bogatejših držav članic. Ta razvoj dogodkov odpira pot za madžarske medije, da ga predstavijo kot zmago nad evropsko birokracijo.
Poleg tega se pojavljajo skrbi glede stališč Poljske, še posebej, če bi na volitvah 15. oktobra zmagala konservativna opcija. Trenutni konflikt med EK in Varšavo glede temeljnih standardov EU, ki sta jih oba sprejela s podpisom Lizbonske pogodbe, postavlja EU v neugoden položaj. Orbán in Kaczyński, predsednik poljske vladajoče stranke Zakon in pravičnost, menita, da ju podpis te pogodbe ne zavezuje. Slednje sicer odmeva tudi v odnosu Rusije do nekaterih mednarodnih dogovorov.
Predstavljen načrt za reformo EU, datiran 19. septembra, je ključen za prihodnost delovanja Unije. V sedanjem sklicu sta dve članici, Madžarska in Poljska, pod preiskavo na podlagi 7. člena Evropske pogodbe, ki govori o odvzemu volilne pravice v primeru kršitve evropskih vrednot. Ta člen pa ne more biti učinkovito izveden, saj se obe državi medsebojno podpirata.
Dokler EU ne bo vzpostavila bolj učinkovitega sistema, bodo države kot Madžarska, Poljska in morda tudi Slovaška lahko izsiljevale Unijo, blokirale politike, ki jih večina podpira, in ogrožale prihodnost EU.